Bruselj podaljšuje okvir, po katerem Slovenija prevoznikom krije do 70 odstotkov podražitve goriva

Pomoč, s katero bo Slovenija cestnim prevoznikom krila do 70 odstotkov dodatnih stroškov dizelskega goriva, temelji na evropskih kriznih pravilih o državni pomoči, ki jih bo Evropska komisija podaljšala čez letošnji rok. Podaljšanje je v torek na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu napovedala predsednica komisije Ursula von der Leyen.

Državni zbor je zakon o zaščiti prehranske in prometne oskrbe pred draginjo goriv sprejel 11. septembra s 49 glasovi za in brez glasu proti. Prevoznikom bodo za obdobje od 4. junija do konca leta povrnili do 70 odstotkov dodatnih stroškov dizla glede na razliko med referenčno in zgodovinsko referenčno ceno na borzi, višina pomoči pa bo vezana na opravljene kilometre, normirano porabo po kategoriji vozila in dejansko kupljeno gorivo. Prevozov v okviru koncesije za javni potniški promet zakon ne subvencionira. V gradivu, ki ga je obravnaval odbor DZ za infrastrukturo in energetiko, je za cestne prevoze do konca leta predvidenih 29,8 milijona evrov, za kmetijstvo 1,9 milijona in za energijsko učinkovite pnevmatike pet milijonov. Denar bo zagotovil center za podpore pri družbi Borzen, in sicer iz prispevkov, ki jih odjemalci na računih za elektriko plačujejo za obnovljive vire energije in soproizvodnjo toplote in električne energije.

Pomoč prevoznikom in ribištvu je vezana na začasni okvir državne pomoči za krizo na Bližnjem vzhodu (METSAF), pomoč kmetijstvu in subvencija za pnevmatike pa se izvajata po pravilu de minimis. Komisija je okvir sprejela 29. aprila s prvotno veljavnostjo do 31. decembra 2026, do katerega velja tudi obdobje pomoči po slovenskem zakonu. Ukrepe po tem okviru morajo države priglasiti komisiji, ki jih odobri po hitrem postopku. Komisija je ob sprejetju zapisala, da bo vsebino, obseg in trajanje okvira sproti presojala glede na razmere na Bližnjem vzhodu in v gospodarstvu.

Okvir poleg cestnega prometa zajema kmetijstvo, ribištvo in akvakulturo, železniški promet, promet po celinskih plovnih poteh in pomorski promet na kratkih razdaljah znotraj EU. Manjši upravičenci lahko namesto pomoči po dejanski porabi dobijo pavšal do 50.000 evrov. Za energetsko intenzivno industrijo okvir dovoljuje, da države intenzivnost pomoči pri stroških elektrike v shemah po pravilih o državni pomoči za dogovor o čisti industriji (CISAF) dvignejo s 50 na največ 70 odstotkov stroškov za upravičeno porabo, brez dodatnih zavez glede razogljičenja. Slovenija ima takšno shemo za energetsko intenzivna podjetja, ki jo je komisija odobrila 16. aprila in velja do konca leta 2028.

Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je ob odprtju sejma Agra v Gornji Radgoni kmetom napovedal 8,1 milijona evrov izredne pomoči zaradi višjih cen energentov in gnojil, od tega 5,4 milijona iz državnega proračuna in 2,7 milijona iz evropskih sredstev. Pomoč bo izplačana v obliki pavšalnega plačila na hektar. Države članice so 17. julija potrdile predlog komisije o 540 milijonih evrov evropske pomoči kmetom, ki so jih prizadele višje cene gnojil in energije. Sloveniji je iz tega paketa namenjenih 2.712.200 evrov.

Izvozniki bodo po besedah von der Leyen dobili še eno leto za pripravo na evropsko uredbo o metanu, poroča agencija Reuters. Von der Leyen je napovedala tudi strateški dialog o evropskih rafinerijah, s katerim želi komisija znižati stroške, ter ukrepe za večji delež elektrike v skupni porabi energije, ki jih bo komisija predlagala v prihodnjih mesecih. „Vsi čutimo te višje stroške. Podjetja so pod velikim pritiskom. Ljudje težko plačujejo račune. To se lahko z zimo še zaostri. Zato moramo ukrepati zdaj,“ je dejala poslancem.

Simone Tagliapietra, namestnik direktorja bruseljskega ekonomskega inštituta Bruegel, ter raziskovalca Roel Dom in Antoine Mathieu Collin so zapisali, da je METSAF že četrti začasni okvir, s katerim je EU od leta 2020 po šoku zrahljala pravila o državni pomoči. Pred njim so bili sprejeti okvir ob pandemiji covida-19 in dva okvirja po ruskem napadu na Ukrajino. Avtorji so od komisije zahtevali verodostojno zavezo, da se METSAF izteče decembra 2026, ker so prejšnji začasni okvirji težili k temu, da ostanejo v veljavi. Podaljšanje bi moralo biti po njihovem mnenju jasno utemeljeno in strogo vezano na trajanje šoka, obseg okvira pa bi se moral ob podaljšanju praviloma zožiti. Avtorji so opozorili še, da višja nadomestila energetsko intenzivni industriji brez zahtev po razogljičenju slabijo spodbude za manjšo porabo in naložbe v energetsko učinkovitost ter lahko sprožijo tekmo v subvencijah med državami. Po njihovih podatkih je šla večina dotedanje podpore, povezane s krizo, v neciljane ukrepe.

Novembra 2023 je komisija za šest mesecev podaljšala dele kriznih pravil, sprejetih po ruskem napadu na Ukrajino, med njimi določbe o pomoči za kritje višjih cen energije. Slovenija je po teh pravilih leta 2023 dobila odobritev za 650 milijonov evrov vredno shemo pomoči podjetjem, ki so se soočala z višjimi stroški energije.