Celotna pokojnina za 22.031 upokojencev ob delu in samodejni konec zaposlitve

Interventni zakon, o katerem bodo volivci odločali na referendumu 6. decembra, bi 22.031 ljudem, ki ob nadaljnjem delu prejemajo 40 ali 20 odstotkov starostne pokojnine, prinesel celotno pokojnino. Delavcem, ki izpolnijo pogoje za starostno pokojnino, bi pogodba o zaposlitvi prenehala veljati po samem zakonu. Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je septembra 40 odstotkov pokojnine prejemalo 16.875 ljudi, v povprečju 505,80 evra bruto, 20 odstotkov pa 5.156 ljudi, v povprečju 267,90 evra bruto. Celotna pokojnina bi za povprečnega prejemnika 40-odstotnega deleža pokojnine znašala okoli 1.265 evrov bruto, za prejemnika 20-odstotnega deleža pa okoli 1.340 evrov bruto, kaže izračun Lider.si, ki izplačani znesek preračuna na celotno pokojnino in drugih sprememb ne upošteva.

Do celotne pokojnine ob delu bi bil po 19. členu zakona upravičen zavarovanec, ki je dopolnil 62 let starosti in 40 let pokojninske dobe, ali zavarovanec, ki je star najmanj 60 let in ima 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Ta starostna meja po 27. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) velja v letih 2026 in 2027, od leta 2028 pa se postopno zvišuje do 61 let in devetih mesecev, kolikor bo znašala leta 2034. Celotne pokojnine ne bi prejemal, kdor bi pogoj pokojninske dobe izpolnjeval le z dodano dobo in kdor bi bil upravičen le do zagotovljene pokojnine ali pokojnine, odmerjene od najnižje pokojninske osnove. Izplačilo bi se ustavilo, če bi bil delavec zaradi bolezni z dela odsoten več kot 30 koledarskih dni. Dosedanjim prejemnikom dela pokojnine bi ZPIZ celotno pokojnino po uradni dolžnosti začel izplačevati s prvim dnem naslednjega meseca po uveljavitvi zakona.

Isti pogoji bi po novem 119.a členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) pomenili tudi konec zaposlitve. Pogodba o zaposlitvi bi prenehala veljati po samem zakonu z dnem, ko delavec izpolni pogoje za starostno pokojnino. Delavec bi lahko najpozneje 90 dni prej pisno predlagal nadaljevanje dela, delodajalec pa bi mu moral v 30 dneh odgovoriti. Če delodajalec ne bi odgovoril, bi se delovno razmerje nadaljevalo pod enakimi pogoji, če pa bi delodajalec predlog zavrnil, bi delavec lahko v 30 dneh zahteval sodno varstvo. Delavcem s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa, ki bi pogoje izpolnjevali na dan uveljavitve zakona ali bi jih izpolnili do 31. decembra 2026, bi delovno razmerje prenehalo v enem letu od uveljavitve, razen če bi se z delodajalcem dogovorili drugače.

Fiskalni svet strošek ukrepa celotne pokojnine v letu 2027 ocenjuje na 257 milijonov evrov, kar je skoraj enako oceni ZPIZ. Dejanski učinek bo po oceni sveta odvisen predvsem od tega, koliko ljudi bo po izpolnitvi pogojev nadaljevalo delo in kako se bodo razporedili med javni in zasebni sektor. Samodejno prenehanje pogodbe o zaposlitvi po navedbah sveta dodatno otežuje pripravo ocene.

V Gospodarskem krogu, ki združuje 17 gospodarskih organizacij, ureditev podpirajo. “S tem se vzpostavlja jasen okvir za zaključek delovnega razmerja, ki je vnaprej znan obema pogodbenima strankama,” so zapisali v sporočilu za javnost 12. avgusta. Policijski sindikat Slovenije je članom 12. maja v obvestilu opozoril na stališče Ustavnega sodišča, po katerem prisilno upokojevanje ni dopustno, če nesorazmerno posega v pravice zaposlenih. “Za policiste in druge javne uslužbence zakon ne prinaša posebne zaščite,” so zapisali v sindikatu.

Povprečna bruto starostna pokojnina upokojencev s 40 ali več leti pokojninske dobe je septembra po podatkih ZPIZ znašala 1.239,02 evra.