Cena bakra v letu dni zrasla za skoraj 38 odstotkov, zdaj pa je ujetnik iste ožine kot nafta

Funt bakra je v četrtek na newyorški borzi COMEX sklenil pri 6,39 dolarja, osem odstotkov več kot mesec prej in skoraj 38 odstotkov več kot leto prej. Brez te rdeče kovine ne deluje noben elektromotor, transformator ali podatkovni center, zato cena bakra velja za enega najzanesljivejših barometrov svetovnega gospodarstva. Zadnje tedne kaže predvsem to, da je kovina pristala na istem vzvodu kot nafta, na Hormuški ožini.

Zveza med bakrom in ožino se na prvi pogled ne vidi. Skozi Perzijski zaliv ne plove le petina svetovne nafte, ampak tudi žveplo in žveplova kislina, ki ju talilnice potrebujejo, da baker izlužijo in očistijo iz rude. Ko so ameriške sile ta teden drugič udarile po iranskih ciljih, so trgovci v hipu preračunali, kaj bi prekinjena dobava teh dveh surovin pomenila za proizvodnjo, in cena se je zamajala vštric z nafto. V četrtek je padla pod 6,25 dolarja, do večera pa jo je upanje na premirje in znova odprto ožino potisnilo navzgor.

Hormuz je le najsvežejši pritisk na trg, ki se je zaostroval že prej. Kitajska je zaradi domačega pomanjkanja zaprla izvozne pipe, ruda v čilskih rudnikih je vse bolj revna, londonske zaloge pa so se skrčile na komaj teden dni svetovne porabe. Povpraševanje medtem prehiteva ponudbo: en sam električni avtomobil potrebuje štirikrat toliko bakra kot bencinski, podatkovni centri za umetno inteligenco naj bi do leta 2030 pojedli pol milijona ton letno, vsaka nova sončna elektrarna in vsak nov daljnovod pa zahtevata svoje tone žice.

Kako daleč lahko gre cena, je predmet nenavadno ostre delitve na Wall Streetu. Goldman Sachs ne verjame v zgodbo o pomanjkanju in vztraja, da je rast pognalo pričakovanje, ne dejansko stanje, saj trg letos kljub vsemu ostaja v presežku, cena pa naj bi se večji del leta zadrževala med 10.000 in 11.000 dolarji za tono. J. P. Morgan vidi nasprotno sliko, primanjkljaj 330.000 ton in povprečje čez 12.000 dolarjev, Citigroup pa ob morebitni paniki na trgu zalog dopušča skok proti 15.000 dolarjem. Med najbolj zadržano in najbolj pogumno napovedjo zeva več kot 40 odstotkov razlike, kar je pri tako temeljni surovini redkost.

Slovenske posledice se ne merijo na borzi, ampak v nabavnih oddelkih. Vsak motor, ki ga navije domača elektroindustrija, in vsak kabel, ki ga izdela, vsebuje baker, čigar podražitev se počasi, a zanesljivo seli v cene izdelkov in v marže izvoznikov. Zeleni prehod, na katerega stavi tudi slovenska industrijska politika, žene povpraševanje po bakru navzgor in s tem sam poskrbi, da kovina po sodbi večine bank tako zlepa ne bo spet poceni.

Naslednjo ceno bo izpisala Hormuška ožina. Če dogovor o ponovnem odprtju za ladijski promet obvelja, se bo dobava žvepla v talilnice sprostila in eden od pritiskov na ceno bo popustil. Iranski državni mediji za zdaj zatrjujejo, da dogovor ni dokončen, predsednik Donald Trump pa ga še ni potrdil, zato baker tako kot gorivo na slovenskih črpalkah čaka na isti razplet.