Cena bencina najvišja od začetka krize, čeprav je nafta v maju padla za 19 odstotkov

Liter 95-oktanskega bencina na servisih zunaj avtocest je 26. maja po vladnem ceniku zrasel na 1,714 evra, najvišjo regulirano ceno bencina od izbruha iranske krize konec februarja. Surova nafta Brent je isti mesec izgubila skoraj petino vrednosti in doživela najslabši mesec po pandemičnem letu 2020, a do črpalke ta pocenitev ni prišla, ker jo je prestregla davčna politika.

Tik pred zaostritvijo spora med ZDA, Izraelom in Iranom je Brent stal okoli 70 dolarjev za sod, liter bencina pa 1,436 evra. Marca se je cena nafte zaradi blokade Hormuške ožine, skozi katero teče petina svetovne nafte, v povprečju povzpela na približno 103 dolarje. Na slovenskih črpalkah je začelo zmanjkovati dizla, ponekod so vozniki obšli tudi po sedem servisov, preden so ga našli, zbornici OZS in GZS pa sta razmere označili za kritične.
Vlada je 22. marca omejila točenje na 50 litrov dnevno za posameznika in 200 litrov za pravne osebe, gorivo je dostavljala vojska. Od Petrola je zahtevala, naj nemudoma zagotovi oskrbo, notranjemu ministrstvu pa naložila, naj preveri možnost ovadbe njegovega vodstva. Do konca marca se je bencin podražil na 1,616 evra, dizel pa na 1,807 evra.

Da bi rast ublažila, je vlada že 20. marca sprostila cene na avtocestnih servisih, kjer jih odtlej trgovci oblikujejo sami, okoljsko dajatev za ogljikov dioksid pri bencinu, dizlu in kurilnem olju pa s 30,85 evra na enoto obremenitve začasno znižala na nič. Po lastni oceni se je s tem odrekla približno 23 milijonom evrov proračunskih prihodkov. Z dvotedenskega je prešla na tedensko prilagajanje reguliranih cen, da bi se hitreje odzivale na trg, količinske omejitve pa odpravila 31. marca, ko se je oskrba umirila.

Aprila je Brent po podatkih ameriške energetske agencije v povprečju dosegel okoli 117 dolarjev, kar je največ od izbruha spora. Slovenski cenik se je odzval z zamikom in osmega aprila postavil najvišji ceni krize, dizel pri 1,894 evra in kurilno olje pri 1,555 evra. Ko je svetovna cena popustila, je cenik teden za tednom drsel navzdol, do 21. aprila, na 1,605 evra za bencin in 1,736 evra za dizel.

Maja je Brent strmoglavil, potem ko sta se Washington in Teheran približala dogovoru o premirju in odprtju Hormuške ožine, regulirana cena bencina v Sloveniji pa je kljub temu rasla. Z 1,635 evra konec aprila se je do 26. maja povzpela na 1,714 evra in presegla vse ravni iz najhujših tednov krize.

Marža trgovca pri tem skoraj ni igrala vloge. Uredba jo omejuje na 9,94 centa pri bencinu in 9,83 centa pri dizlu in je vso krizo ostala skoraj enaka. Gibala se je obdavčitev. Dvanajstega maja je vlada storila ravno nasprotno kot marca – trošarino na bencin je znižala z 0,47457 na 0,42625 evra, hkrati pa po sedmih tednih znova uvedla okoljsko dajatev za ogljikov dioksid, tokrat v znižanem obsegu 25,90 evra na enoto obremenitve.

Za liter bencina to pomeni 5,957 centa dodatka, za dizel in kurilno olje pa po 6,993 centa. Vlada je odločitev pojasnila s tem, da so se veleprodajne cene znižale in da je zato nastal prostor za vrnitev dajatve. Svetovna pocenitev je pristala v državni blagajni, do voznikove denarnice ni prišla. Brez regulacije bi liter bencina po vladni oceni stal okoli 1,794 evra, kar pomeni, da cenik kupcu prihrani približno osem centov, hkrati pa mu odvzame večino olajšave, ki bi mu jo prinesla cenejša nafta.

Ceno na črpalki je med krizo plačeval tudi tisti, ki gorivo prodaja. Petrol, največji trgovec v državi, je v prvem četrtletju ustvaril 8,3 milijona evrov čistega dobička, za 73 odstotkov manj kot leto prej in najmanj po krizi leta 2009. Samo marca je pri naftnih derivatih pridelal 27,5 milijona evrov izgube, čeprav je njihovo prodajo povečal za 39 odstotkov, matična družba pa je četrtletje sklenila s 17,4 milijona evrov čiste izgube. Predsednik uprave Sašo Berger je regulatorni model označil za nevzdržen in napovedal nadaljnje odškodninske tožbe.

Del razlike med svetovno ceno in ceno na črpalki je v najhujših tednih nase prevzel prav trgovec, ki je gorivo prodajal z izgubo, preostanek pa država prek odpovedanih davkov. Ko je svetovna cena maja padla, je vlada s ponovno uvedbo dajatve poskrbela, da je pocenitev najprej občutil proračun. Regulirana cena goriva je v Sloveniji predvsem davčni ventil, ki ga vlada odpira in zapira glede na razpoložljivi proračunski prostor, gibanje Brenta pa je v tem računu le ena od postavk.

Sedanji cenik velja do ponedeljka, 1. junija, do istega dne pa tudi sklep o okoljski dajatvi v višini 25,90 evra na enoto obremenitve. Naslednja prilagoditev reguliranih cen je predvidena v torek, 2. junija, ko bo vlada znova določila višino dajatve in trošarine. Brent je 29. maja trgovanje sklenil pri približno 91 dolarjih za sod.