Cene elektrike v regiji v enem dnevu zrasle do 85 odstotkov

Povprečna cena elektrike na slovenski borzi BSP SouthPool je za dobavo v ponedeljek, 10. avgusta, znašala 153,84 evra za megavatno uro, 59 odstotkov več kot dan prej. Na srbski borzi SEEPEX je povprečje z 82,83 evra poskočilo na 153,32 evra, kar je 85 odstotkov, na romunski borzi OPCOM za 64 odstotkov in na madžarski borzi HUPX za 61 odstotkov. Podatke objavlja evropska platforma ENTSO-E.

Nedeljski padec cen je bil koledarski. Odjem je čez konec tedna upadel, sončne elektrarne pa so opoldne pokrile skoraj vse povpraševanje. Na hrvaški borzi CROPEX so cene med 10.00 in 15.00 padle pod en evro za megavatno uro, na grški borzi HEnEx pa so bile v istem obdobju pri ničli ali negativne. Ob 20.00 istega dne je bila hrvaška cena 182,60 evra, grška je vrh dosegla ob 23.00 pri 170 evrih.

V ponedeljek je slovenska cena ob 11.00 znašala 83,22 evra, ob 19.00 pa 250,05 evra. Madžarska večerna konica je dosegla 269,11 evra, romunska 268,61 evra, srbska 302,03 evra. Po sončnem zahodu odjem pokrivajo plin, premog in uvoz, ker hidroelektrarne in jedrske elektrarne letos ne dosegajo običajne moči.

Podatki ENTSO-E so urni. Rekord prejšnjega tedna, 717 evrov na BSP 3. avgusta med 20.00 in 20.15, je bil izmerjen v 15-minutnem intervalu, zato urnih povprečij ni mogoče primerjati z njim.

Madžarski Paks, ki običajno pokriva približno polovico domače proizvodnje, je prvič v 44 letih obratovanja povsem zaustavljen, potem ko je gladina Donave padla pod mejo, pri kateri je hlajenje reaktorjev še mogoče. Romunska Cernavoda je izgubila enega od dveh blokov, oblasti pa so tok Donave proti elektrarni preusmerjale z miniranjem skal in s potapljanjem barž, natovorjenih s kamenjem. Srbske hidroelektrarne na Đerdapu delujejo z največ četrtino zmogljivosti, je povedala ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović. Dotok je padel na 1.450 kubičnih metrov na sekundo, kar je zgodovinski minimum, v akumulacijah pa je na voljo približno 140 gigavatnih ur rezerve.

Nuklearna elektrarna Krško, ki prispeva od 35 do 38 odstotkov slovenske proizvodnje, je moč reaktorja v noči na 6. avgust znižala na 80 odstotkov. Okoljevarstveno soglasje določa, da povprečna dnevna temperatura Save na mestu popolnega mešanja pod hidroelektrarno Brežice ne sme preseči 28 stopinj Celzija, dnevni prirast pa ne treh stopinj. Polovica proizvodnje Krškega po meddržavni pogodbi pripada Hrvaški, zato znižanje moči zadene obe državi, manko pa je mogoče nadomestiti skoraj izključno z uvozom.

Slovensko dnevno povprečje je 3. avgusta znašalo 180,30 evra, teden pozneje 153,84 evra. To je 15 odstotkov manj, a še vedno nad julijskim povprečjem 121,10 evra. Vrh tokratnega vala je bil 4. avgust, ko so dnevna povprečja na štirih od sedmih borz presegla 186 evrov, najvišje je bilo slovensko s 194,61 evra.

Na grški borzi je povprečje v ponedeljek znašalo 103,99 evra, na bolgarski 135,33 evra. Bolgarska jedrska elektrarna Kozloduj zaradi zasnove hlajenja tudi ob nizkih vodostajih ni imela izpadov, obe državi pa imata največ nameščene sončne energije in baterijskih hranilnikov v regiji. Slovenija je prve subvencije za samostojne baterije pripravila ta mesec, potem ko je shemo državne pomoči odobrila Evropska komisija.

Razpon med dnevnim dnom in večerno konico je bil največji v Srbiji, kjer je bila cena ob 20.00 več kot štirikrat višja kot ob 11.00.

Za torek madžarski operater napoveduje odjem 5.006 megavatov, romunski 5.765 megavatov, oboje več kot v ponedeljek. Paks bo po besedah madžarskega premierja Petra Magyarja miroval več tednov.