Cene energije višje za 14 odstotkov, inflacija v EU poskočila na 3,3 odstotka

Inflacija v evrskem območju je avgusta občutno poskočila, na 3,3 odstotka z 2,9 odstotka julija, kažejo podatki Eurostata. Za skok je skoraj v celoti kriva energija, katere cene so bile v enem letu višje kar za 14,3 odstotka, potem ko je bila julijska rast 10,3-odstotna. 

Slovenija se je pri tem znašla tik nad evropskim povprečjem, saj je njena inflacija po harmoniziranem indeksu avgusta znašala 3,4 odstotka.

Energija je tako znova postala glavni motor draginje, medtem ko se je večina drugih skupin umirila. Cene storitev so se celo nekoliko znižale, s 3,3 na 3 odstotke, cene hrane in industrijskega blaga pa so ostale nizke, obe pri 1,2 odstotka. 

Inflacije ne poganja široka draginja, temveč predvsem podražitve energentov, kar je posledica višjih cen nafte in plina ob geopolitičnih napetostih. Prav zato je skok nekoliko manj zaskrbljujoč, kot bi bil sicer, saj temeljna inflacija brez energije ostaja stabilna.

Vir: Eurostat

Za slovenske kreditojemalce je novica pomembna zaradi Evropske centralne banke. Ta pri odločanju o obrestnih merah spremlja prav harmonizirani indeks za celotno evrsko območje, ne posameznih držav. Dokler skupna inflacija ostaja nad ciljem dveh odstotkov, banka nima veliko manevrskega prostora za hitrejše nižanje obresti, kar se posredno pozna pri gibanju euriborja in s tem pri obrokih stanovanjskih kreditov.

Razlike med državami ostajajo velike. Najvišjo inflacijo sta avgusta imeli Litva s 5,8 in Ciper s 5,2 odstotka, sledili sta Bolgarija, ki je z novim letom vstopila v evrsko območje, in Španija. Na drugem koncu sta bili Estonija z 1,3 in Malta z 1,9 odstotka. 

Slovenija s svojimi 3,4 odstotka sedi rahlo nad povprečjem in ostaja v skupini držav, kjer draginja ni med najhujšimi, a tudi ne popušča tako hitro, kot bi si želeli. Dokončni podatki za avgust bodo znani sredi septembra.