Cene hrane v Sloveniji od konca leta 2020 višje za 38,6 odstotka, v Avstriji za 31,2

Hrana in brezalkoholne pijače so se v Sloveniji od konca leta 2020 do septembra letos podražile za 38,6 odstotka, v Avstriji za 31,2 odstotka, kaže izračun Lider.si na podlagi harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin, ki ga objavlja Eurostat. Splošna raven cen se je v Sloveniji v tem obdobju zvišala za 31,0 odstotka, skoraj enako kot v povprečju Evropske unije (30,8 odstotka), sestava podražitev pa se je od evrskega območja precej razlikovala: energija se je podražila manj, hrana, storitve in najemnine pa bolj.

Med 27 članicami EU je bila Slovenija po rasti cen v tem obdobju na trinajstem mestu. V evrskem območju so cene zrasle za 27,7 odstotka, na Hrvaškem za 41,1 odstotka in na Madžarskem za 56,2 odstotka, v Italiji pa za 25,9 odstotka.

Energija se je v Sloveniji podražila za 60,6 odstotka, v evrskem območju za 72,4 odstotka in v Avstriji za 94,0 odstotka. Vlada je cene elektrike za gospodinjstva od septembra 2022 do februarja 2025 regulirala z uredbami, stopnjo davka na dodano vrednost za energente pa je do konca maja 2023 začasno znižala z 22 na 9,5 odstotka, kaže pregled ukrepov na vladnem portalu Energetika. Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je v Poročilu o razvoju 2023 ocenil, da so vladni ukrepi inflacijo leta 2022 znižali za približno dve odstotni točki. Banka Slovenije je decembra 2023 v Pregledu makroekonomskih gibanj z napovedmi ocenila, da bi bila brez vladne regulacije cen elektrike medletna inflacija novembra 2023 višja za 0,6 odstotne točke.

Pri storitvah se je razmerje obrnilo: storitve so se v Sloveniji podražile za 32,1 odstotka, v evrskem območju za 23,4 odstotka. Cene brez energije, hrane, alkohola in tobaka so se v Sloveniji zvišale za 23,6 odstotka, v evrskem območju za 20,2 odstotka. Najbolj je Slovenija od evrskega območja odstopala pri najemninah, ki so se v Sloveniji zvišale za 71,4 odstotka, v evrskem območju pa za 14,9 odstotka. Banka Slovenije je decembra 2023 napovedala, da bodo realne plače od leta 2024 do 2026 rasle hitreje od produktivnosti in ohranjale povišano rast cen, zlasti storitev. V letošnjem septembrskem Pregledu makroekonomskih gibanj navaja, da je medletna storitvena inflacija avgusta znašala 4,3 odstotka, nominalne plače pa so bile junija medletno višje za 8,3 odstotka.

Pri hrani je Slovenija z 38,6 odstotka presegla evrsko območje, kjer se je hrana podražila za 33,9 odstotka, in Italijo z 31,4 odstotka, zaostala pa je za Hrvaško z 49,2 odstotka in Madžarsko s 63,7 odstotka. Medletna rast cen hrane v Sloveniji po oceni Banke Slovenije iz septembrskega pregleda za zdaj ostaja razmeroma nizka.

Eurostatovi indeksi ravni cen, ki primerjajo absolutne cene med državami, kažejo, da je bila hrana v Sloveniji leta 2024 enako draga kot v povprečju EU. V Avstriji je bila raven cen hrane za 10,5 odstotka nad povprečjem EU, v Italiji za 1,7 odstotka in na Hrvaškem za 3,7 odstotka.