Cene življenjskih potrebščin so se od decembra do julija zvišale za 3,4 odstotka. V sedmih mesecih so zrasle bolj kot v celotnem lanskem letu, ko je decembrska raven presegla predlansko za 2,7 odstotka. Medletna stopnja inflacije je julija padla na 2,9 odstotka, junija pa je znašala 3,6 odstotka.
Ob povprečni mesečni dinamiki cen zadnjih petnajstih let bi medletna stopnja avgusta dosegla 3,0 odstotka, septembra 3,5, oktobra 3,8, novembra 3,9 in decembra 3,5 odstotka, kaže izračun Lider.si na podlagi mesečnih indeksov Statističnega urada Republike Slovenije. Novembrska stopnja ostane med 3,7 in 4,2 odstotka tudi pri drugačni izbiri primerjalnega obdobja, od mediane do izračuna brez let 2020 do 2023.
Med avgustom in novembrom lani se je raven cen znižala za 0,4 odstotka. V povprečju so cene v enakem obdobju med letoma 2011 in 2025 zrasle za 0,5 odstotka. Od leta 2006 so bile enako ravne ali bolj ravne tri jeseni, v letih 2008, 2020 in 2023.
Hitrejšo rast cen v prvih sedmih mesecih leta so v Sloveniji nazadnje izmerili leta 2023, ko je znašala 5,2 odstotka. Leta 2022 je dosegla 9,3 odstotka, leta 2008 pa 4,3 odstotka. Lani je rast cen v enakem obdobju znašala 3,1 odstotka.
| Medletna inflacija ob povprečni jesenski dinamiki cen | |||
| Mesec | Mehanična stopnja (%) | Razpon (%) | Razlika (o. t.) |
| Julij 2026 | 2,9 | dejanski podatek | izhodišče |
| Avgust | 3,0 | 3,0 do 3,1 | +0,1 |
| September | 3,5 | 3,3 do 3,9 | +0,6 |
| Oktober | 3,8 | 3,5 do 4,1 | +0,9 |
| November | 3,9 | 3,7 do 4,2 | +1,0 |
| December | 3,5 | 3,4 do 3,7 | +0,6 |
| Lider.si | Vir: Statistični urad RS, izračun Lider.si. Mehanična stopnja predpostavlja, da se cene med avgustom in decembrom premaknejo po povprečju istih mesecev v obdobju 2011 do 2025. Razpon zajema pet primerjalnih obdobij, med njimi mediano in izračun brez let 2020 do 2023. Julijski podatek je objava Statističnega urada RS z dne 31. julija 2026. | |||
Statistični urad je 31. julija sporočil, da so bile življenjske potrebščine julija za 2,9 odstotka dražje kot pred enim letom in za 0,1 odstotka cenejše kot junija. K mesečni deflaciji so največ prispevale sezonske razprodaje oblačil in obutve. K medletni rasti so največ, 0,9 odstotne točke, prispevale cene v skupini stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva, ki so bile višje za 7,3 odstotka. Sledile so podražitve v skupini rekreacija, šport in kultura, ki so znašale 6,3 odstotka in prispevale 0,6 odstotne točke. Cene prevoza so bile višje za 2,6 odstotka in so dodale 0,4 odstotne točke. V prvem polletju je rast cen znašala 3,5 odstotka.
Cene storitev so bile julija višje za 4,6 odstotka, cene blaga pa za 2,0 odstotka. Cene trajnega blaga so bile nižje za 1,1 odstotka. Razlika med storitvami in blagom je julija znašala 2,6 odstotne točke, junija pa 2,1 odstotne točke, ko so cene storitev zrasle za 5,0 odstotka in cene blaga za 2,9 odstotka.
Medletna stopnja se nad dvema odstotkoma zadržuje 14 mesecev zapored, od junija lani. Zadnji daljši niz je trajal 34 mesecev in se je končal maja 2024. Povprečni letni indeks, ki meri gibanje cen v zadnjih dvanajstih mesecih, je junija in julija dosegel 103,0, najvišjo raven po maju 2024.
Banka Slovenije je v junijskem Pregledu makroekonomskih gibanj z napovedmi za letos napovedala 3,6-odstotno inflacijo, merjeno s harmoniziranim indeksom cen. Izračun Lider.si temelji na nacionalnem indeksu cen življenjskih potrebščin, ki se od harmoniziranega razlikuje po zajetju izdatkov. Junija je razlika med stopnjama znašala 0,1 odstotne točke.
Prispevek skupine stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva se je v enem mesecu znižal z 1,2 na 0,9 odstotne točke, letna rast cen v tej skupini pa z 9,9 na 7,3 odstotka. Banka Slovenije v junijski napovedi ocenjuje, da je znižanje trošarin in okoljske dajatve letošnjo inflacijo znižalo za 0,6 odstotne točke. Nadaljevanje obeh gibanj bi jesensko dinamiko cen postavilo pod petnajstletno povprečje.
V štirih od petih mesecev med avgustom in decembrom lani se raven cen ni spremenila. Septembra se je znižala za 0,4 odstotka.
