Cene industrijskih izdelkov slovenskih proizvajalcev rastejo brez prekinitve že leto in pol. Julija so bile medletno višje za 3,4 odstotka, kažejo podatki statističnega urada. Gre za cene, po katerih proizvajalci prodajajo svoje izdelke, zato so tudi pomemben pokazatelj gibanja stroškov v industriji, posredno pa tudi konkurenčnosti slovenskih podjetij.
Za razliko od splošne inflacije, ki se je poleti umirila, pri proizvajalcih večjega popuščanja ni. Tudi na mesečni ravni so bile cene julija za 0,7 odstotka višje kot junija. Vztrajnost rasti je pomembna tudi zato, ker so cene industrijskih proizvodov eden od pokazateljev pritiskov v proizvodni verigi.
Za povprečno rastjo se skrivajo precejšnje razlike med panogami. Najbolj so se v enem letu podražili izdelki drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnosti, in sicer za 14,3 odstotka. Sledi proizvodnja kovin z 12,8 odstotka, kar je za industrijo pomemben podatek, saj so kovine vhodna surovina za številne druge dejavnosti. Med večjimi podražitvami sta tudi obdelava lesa z 8,9 odstotka in rudarstvo s 7,4 odstotka.
| MEDLETNA RAST CEN INDUSTRIJSKIH PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, JULIJ 2026 | |
|---|---|
| Dejavnost oziroma skupina | Sprememba (jul 2026 / jul 2025) |
| Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti | +14,3 % |
| Proizvodnja kovin | +12,8 % |
| Obdelava in predelava lesa | +8,9 % |
| Rudarstvo | +7,4 % |
| Surovine (po namenu porabe) | +5,1 % |
| Vsi industrijski proizvodi skupaj | +3,4 % |
| Proizvodi za široko porabo | +1,4 % |
| Proizvodnja papirja | −2,4 % |
| Oskrba z vodo | −4,0 % |
Vir: SURS, Indeksi cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, julij 2026 (končni podatki).
Če izdelke razvrstimo po namenu, so najbolj zrasle cene surovin, in sicer za 5,1 odstotka. Sledijo proizvodi za investicije z 2,8 odstotka in energenti z 2 odstotkoma. Najmanj so se podražili izdelki za široko porabo, za 1,4 odstotka.
Ponekod so cene tudi padle, najbolj pri oskrbi z vodo, za 4 odstotke, in pri papirju, za 2,4 odstotka.
Razlika je tudi med domačim in tujimi trgi. Slovenski proizvajalci so cene bolj zvišali na domačem trgu, kjer so bile julija medletno višje za 3,9 odstotka. Na tujih trgih je bila rast 2,8-odstotna. Slovenska podjetja imajo pri prodaji v tujini praviloma manj prostora za dvig cen, saj se soočajo z močnejšo mednarodno konkurenco.
