Delež plačnikov pretočnih storitev v EU zrasel za 3,1 odstotne točke, v Sloveniji upadel na 13,7 odstotka

Naročnino na filmske, serijske ali športne pretočne storitve je lani plačevalo 13,7 odstotka slovenskih uporabnikov interneta, leto prej 13,9 odstotka, kaže podatkovni niz Eurostata isoc_ec_ibgs. Povprečje Evropske unije se je v istem obdobju zvišalo z 29,6 na 32,7 odstotka. Unija je v enem letu pridobila 3,1 odstotne točke, Slovenija pa izgubila 0,2 odstotne točke, kaže izračun Lider.si, ki odšteva vrednosti za leti 2024 in 2025 iz istega niza.

Slovenija je med petimi državami unije, ki so v enem letu izgubile delež, kaže isti izračun. Padec so zabeležile še Francija za 2,3 odstotne točke, Madžarska za 1,9 odstotne točke, Češka za 1,4 odstotne točke in Finska za 0,9 odstotne točke, preostalih 22 članic pa je delež povečalo. Hrvaška je pridobila 7,2 odstotne točke in se s 14,4 povzpela na 21,6 odstotka, razlika do slovenskega deleža se je razširila z 0,5 na 7,9 odstotne točke.

Nižji delež od slovenskega ima v uniji le Bolgarija z 9,3 odstotka. Med vsemi državami, ki poročajo Eurostatu, je slovenska vrednost nižja od turške pri 14,0 odstotka in višja od kosovske pri 13,6 odstotka.

Med uporabniki interneta z visoko izobrazbo se je delež plačnikov v Sloveniji znižal s 23,8 na 18,2 odstotka, med prebivalci mest z 21,6 na 17,5 odstotka, med starimi od 16 do 24 let s 24,4 na 22,1 odstotka in med ženskami s 13,7 na 11,8 odstotka. Upad pri visoko izobraženih je znašal 5,6 odstotne točke, pri prebivalcih mest pa 4,1 odstotne točke, kaže izračun Lider.si iz zaokroženih vrednosti za obe leti.

Med moškimi se je delež zvišal s 14,0 na 15,5 odstotka, med uporabniki z osnovno izobrazbo ali manj z 8,3 na 11,4 odstotka, med tistimi s srednjo izobrazbo z 9,9 na 11,8 odstotka in med prebivalci podeželja z 11,1 na 12,4 odstotka.

V uniji je delež plačnikov najvišji v starostni skupini od 25 do 54 let, kjer znaša 41,0 odstotka. V Sloveniji je ta skupina pri 16,7 odstotka, najvišjo vrednost pa dosegajo stari od 16 do 24 let z 22,1 odstotka. Med starimi od 55 do 74 let plačuje naročnino 4,3 odstotka slovenskih uporabnikov interneta ob 18,1 odstotka v uniji.

Po statusu aktivnosti je slovenski delež najvišji med dijaki in študenti, kjer znaša 23,4 odstotka. Med zaposlenimi in samozaposlenimi je 16,4 odstotka, med brezposelnimi 5,5 odstotka in med upokojenimi ter drugimi neaktivnimi 2,2 odstotka.

Med sosednjimi državami ima Avstrija 39,1 odstotka, Hrvaška 21,6 odstotka, Madžarska 20,1 odstotka in Italija 20,0 odstotka. Najvišje deleže v uniji imajo Irska s 63,9 odstotka, Danska z 61,1 odstotka in Nizozemska z 59,2 odstotka.

Za dostop do spletnih novičarskih strani, časopisov ali revij plačujeta dva odstotka slovenskih uporabnikov interneta, kar je skupaj z Bolgarijo najnižje v uniji ob povprečju 7,2 odstotka. Naročnino na internetno ali mobilno povezavo je prek spleta sklenilo osem odstotkov slovenskih uporabnikov, najmanj v uniji skupaj z Nemčijo. Pri naročninah na elektriko, vodo, ogrevanje ali odvoz odpadkov ima Slovenija s tremi odstotki najnižji delež v uniji.

Kazalnik temelji na vzorčni anketi. Eurostat ob podatkovnem nizu ne objavlja intervalov zaupanja, zato so medletne spremembe v manjših podskupinah manj zanesljive od spremembe skupnega deleža. Indikator zajema le naročnine, sklenjene prek spleta. Eurostat ga spremlja od leta 2024, primerjava s starejšimi obdobji pa ni mogoča.

Podatkovni niz je Eurostat nazadnje posodobil 17. aprila 2026, anketa pa je bila v večini držav izvedena v drugem četrtletju 2025 med posamezniki, starimi od 16 do 74 let.