Delnici bank Deutsche Bank in Société Générale ob pet odstotkov, prodaja državnih obveznic zajela evropske borze

Delnici francoske banke Société Générale in nemške Deutsche Bank sta v sredo izgubili po približno pet odstotkov, potem ko je nova prodaja državnih obveznic donos desetletnih ameriških obveznic med trgovanjem dvignila na 5,365 odstotka, najvišjo raven od aprila 2002, poročata agencija Reuters in televizija CNBC. Indeks evropskih bank Stoxx Europe 600 Banks je po podatkih Reutersa izgubil 3,3 odstotka, vseevropski borzni indeks Stoxx 600 pa odstotek in s tem večino pridobitev zadnjih treh trgovalnih dni.

Trgovci so po poročanju Reutersa padec bančnih delnic pripisali strahu, da se bodo javnofinančne težave Francije razširile na preostanek evrskega območja, in rasti donosov, ki bankam povzroča izgube pri naložbah v državne obveznice in povečuje skrb zaradi njihove izpostavljenosti nepremičninam. Razlika med donosoma desetletnih italijanskih in nemških obveznic se je po podatkih časnika MF Milano Finanza razširila na 115 bazičnih točk, razlika med francoskimi in nemškimi obveznicami pa se je povečala za skoraj deset na 140 bazičnih točk. „Trg vidi pritisk na obrestne mere, širjenje razlik v donosih in na splošno šibkejše okolje, tudi zato, ker se je nafta znova začela dražiti,“ je za Reuters povedal Carlo Franchini, vodja oddelka za institucionalne stranke v banki Banca Ifigest. Po njegovih besedah se vlagatelji bojijo, da ob novi motnji izvoza nafte zaloge ne bi zadoščale, k temu pa prispeva še možnost skoka inflacije.

Milanski indeks FTSE MIB je z 2,51-odstotnim padcem na 49.972 točk zdrsnil pod mejo 50.000 točk in bil najslabši med glavnimi evropskimi indeksi, kažejo podatki milanske borze Borsa Italiana. Nemški DAX je izgubil 1,35 odstotka in končal pri 25.104,36 točke, je poročala agencija dpa-AFX. Delnice Société Générale so po podatkih portala Investing.com izgubile 5,01 odstotka, Deutsche Bank 4,94 odstotka in italijanske banke Intesa Sanpaolo 4,04 odstotka. Agencija Bloomberg je med trgovanjem poročala, da so se pocenile vse delnice v indeksu Euro Stoxx Banks. Evro se je proti dolarju pocenil za 0,6 odstotka na 1,119 dolarja, je poročal Reuters.

Na Wall Streetu je industrijski indeks Dow Jones izgubil 0,66 odstotka in končal pri 51.179,87 točke, S&P 500 pa je dan po rekordu zdrsnil za 0,22 odstotka na 7.801,77 točke. Tehnološki Nasdaq je izgubil 0,22 odstotka in končal pri 27.538,69 točke, indeks manjših družb Russell 2000 pa 1,31 odstotka. Donos tridesetletne ameriške obveznice je med trgovanjem dosegel 5,732 odstotka, največ od maja 2002, je poročal CNBC. Donosi so popoldne popustili po dražbi desetletnih obveznic za 39 milijard dolarjev, ki jo je agencija Bloomberg ocenila kot trdno, desetletni donos pa je po podatkih ameriškega finančnega ministrstva dan končal pri 5,28 odstotka.

Zapisnik septembrske seje ameriške centralne banke Fed, objavljen v sredo, kaže, da je večina udeležencev ocenila, da bo do konca leta verjetno primeren še en dvig ključne obrestne mere. Fed je obresti septembra dvignil za 25 bazičnih točk, naslednja seja njegovega odbora za denarno politiko pa bo 27. in 28. oktobra. Vlagatelji so po podatkih portala Yahoo Finance verjetnost dviga na tej seji ocenjevali na približno 17 odstotkov. Russ Brownback, namestnik glavnega direktorja naložb za globalne obveznice v družbi BlackRock, je v komentarju, ki ga je povzel Reuters, ocenil, da Fed krepi zavezo k budnosti in se ne podaja nujno v dolgotrajno zaostrovanje denarne politike. „Še vedno menimo, da finančni trgi vračunavajo preveč dvigov obrestnih mer Feda in ECB,“ je za Reuters povedala Georgette Boele, višja strateginja za valute in nafto v banki ABN AMRO.

Časnik Financial Times je 1. oktobra poročal, da je zaradi energetskega šoka ob vojni z Iranom povezava med ceno nafte in donosi ameriških obveznic najtesnejša od leta 1990. Severnomorska nafta brent se je v sredo po nihajočem trgovanju pocenila za 38 centov oziroma 0,38 odstotka na 100,20 dolarja za sod, ameriška lahka nafta WTI pa za 1,16 dolarja oziroma 1,3 odstotka na 88,28 dolarja. Reuters je padec pripisal odločitvi Mednarodne agencije za energijo (IEA), da pospeši sproščanje naftnih zalog in prednost nameni dizlu.

IEA je v izjavi zapisala, da bi dokončanje sproščanja, o katerem so se članice dogovorile marca, na trg prineslo okoli 100 milijonov sodov. Analitiki in nekatere vlade so po poročanju Reutersa opozorili, da ta številka ne pomeni nujno nove intervencije v takem obsegu. Izvršni direktor IEA Fatih Birol je navedel, da imajo članice v javnih zalogah za nujne primere še okoli 1,1 milijarde sodov, od tega več kot 200 milijonov sodov dizla. Francoski radio Franceinfo je ob sklicevanju na neimenovane vire poročal, da bo Francija iz strateških zalog sprostila deset milijonov sodov dizla.

„Evropa je žarišče celotne krize v oskrbi,“ je za Reuters povedal John Kilduff, partner v družbi Again Capital. Sproščanje zalog je po njegovih besedah odziv na to krizo in deloma zmanjšuje pritisk na ameriško nafto, napadi na Bližnjem vzhodu pa so omejili padec brenta v primerjavi z WTI. Tamas Varga, analitik naftnega posrednika PVM, je za Reuters ocenil, da vlagatelji niso prepričani, da je nedavno povečanje dobav in izvoza z Bližnjega vzhoda vzdržno.

Ameriška uprava za energetske informacije (EIA) je sporočila, da so se zaloge surove nafte v ZDA v tednu do 2. oktobra zmanjšale za 3,2 milijona sodov na 424,1 milijona sodov, analitiki v Reutersovi anketi pa so pričakovali povečanje za 1,7 milijona sodov. Ameriški meteorologi so v torek napovedali, da bo nevihta v Mehiškem zalivu v dveh dneh postala prvi letošnji atlantski orkan in bo verjetno prizadela naftne in plinske objekte. Iz Mehiškega zaliva so septembra po podatkih EIA načrpali 2,05 milijona sodov nafte na dan, okoli 15 odstotkov ameriške proizvodnje, svetovalna družba Earth Science Associates pa po svojem modelu ocenjuje, da bi med neurjem lahko izpadlo okoli 11,2 milijona sodov proizvodnje. V četrtek ob 6.44 po srednjeevropskem poletnem času se je brent po podatkih portala Trading Economics trgoval po 102,31 dolarja za sod, za 2,11 odstotka dražje kot ob sredinem zaprtju.