Denar zbežal iz tehnologije v staro ekonomijo, Nasdaq četrti dan v minusu

Tehnološki indeks Nasdaq je v četrtek izgubil 0,46 odstotka in pri 25.358,60 točke nanizal četrti zaporedni dan izgub, prvi takšen niz po februarju, vlagatelji pa so denar preusmerili iz tehnologije v stare panoge. Dow Jones je pridobil 0,14 odstotka in zaprl pri 51.920,62 točke, tik pod rekordom s 16. junija. Dvignili so ga zdravstvo, finance in industrija. Delnica Caterpillarja je pridobila šest odstotkov. Široki S&P 500 je obstal pri 7.357,49 točke, indeks strahu VIX pa je padel za 11 odstotkov na 16,40.

Analitičarka banke Swissquote Ipek Ozkardeskaya je opozorila, da se vračajo skrbi o tehnoloških velikanih, ki vse večje naložbe v infrastrukturo umetne inteligence financirajo z dolgom. Izvršni direktor svetovalne družbe deVere Group Nigel Green je trgovanje z umetno inteligenco opisal kot eno najbolj natrpanih pozicij na svetovnih trgih, izhod iz nje pa se ob navalu hitro zapre.

Razprodaji se je uprl proizvajalec pomnilnika Micron, ki je pridobil 16 odstotkov, posamični rekord pa širšega trga ni dvignil. Družba je po sredinem zaprtju trga objavila četrtletni prihodek 41,46 milijarde dolarjev, več kot štirikrat toliko kot leto prej, in čisti dobiček 28,2 milijarde dolarjev. Bruto marža 84,9 odstotka je najvišja v zgodovini podjetja in višja kot pri Nvidii in Meti. Izvršni direktor Sanjay Mehrotra je za tekoče četrtletje napovedal okoli 50 milijard dolarjev prihodka. Samsung in SK Hynix sta zaradi povpraševanja umetne inteligence zmogljivosti preusmerila v pomnilnik z visoko pasovno širino, cene čipov DRAM za osebne računalnike in telefone pa so se v prvem četrtletju po podatkih analitske hiše TrendForce podvojile. Apple je istega dne zaradi podražitve komponent zvišal cene računalnikov Mac in tablic iPad ter izgubil šest odstotkov. Microsoft je po dvigu cen konzol Xbox izgubil več kot tri odstotke.

Ameriško ministrstvo za trgovino je istega dne sporočilo, da je indeks cen osebne potrošnje PCE, najtesneje spremljani inflacijski kazalnik ameriške centralne banke, maja zrasel na 4,1 odstotka na letni ravni, prvič po treh letih nad štirimi odstotki in najvišje po aprilu 2023. Jedrni PCE brez hrane in energije je dosegel 3,4 odstotka. Cene je navzgor pognal energetski šok iranske vojne, dodatni pritisk so prispevale uvozne carine. Predsednik Feda Kevin Warsh je teden prej obrestno mero zadržal v razponu med 3,50 in 3,75 odstotka, projekcije centralne banke pa so po petih letih preseganja dvoodstotne tarče nakazale dvig. Po orodju CME FedWatch trgi s približno 65-odstotno verjetnostjo pričakujejo dvig do septembra, vse bolj pa po podatkih agencije LSEG stavijo tudi na drugega do decembra. Dolarski indeks se je povzpel nad 101 in dosegel najvišjo raven v zadnjih trinajstih mesecih. Strateginja New York Life Investment Management Julia Hermann je za CNBC ocenila, da trg preverja prepričanje vlagateljev in da je prevrednotenje pričakovanj o Fedu recept za nihajnost.

Glavni ekonomist družbe RSM US Joseph Brusuelas je majsko številko označil za zastarelo in ocenil, da je vrh inflacije za nami, potem ko je nafta WTI od majskega vrha izgubila 38,8 odstotka. Po njegovi oceni bi junijska inflacija na mesečni ravni morala pasti ob padajočih cenah energije.

Cena nafte je v četrtek poskočila za več kot dva odstotka, potem ko je iranska revolucionarna garda zadela kontejnersko ladjo pod singapursko zastavo Ever Lovely jugovzhodno od Omana in poškodovala poveljniški most, brez žrtev. Mednarodna pomorska organizacija je zaradi napada zaustavila prostovoljno evakuacijo posadk z nasedlih ladij iz Zaliva, je sporočil generalni sekretar Arsenio Dominguez. Pretok surove nafte skozi Hormuško ožino je ta teden po podatkih agencije Reuters dosegel najvišjo raven po začetku vojne februarja, odkar je premirje znova odprlo plovno pot, promet pa ostaja le delež predvojnega povprečja 125 ladij na dan. Analitik družbe IG Tony Sycamore je opozoril, da se geopolitična premija znova plazi v cene. Bojazni glede oskrbe so okrepili potresi v Venezueli, kjer črpanje pred sunki dosega okoli 1,2 milijona sodov na dan.

Evropske borze so se obrnile nasproti Wall Streetu in zaprle na rekordu. Vseevropski Stoxx 600 je pridobil 0,8 odstotka, frankfurtski DAX odstotek, londonski FTSE 100 0,65 odstotka, pariški CAC 40 pa 0,6 odstotka. Največji posamični skok je prišel iz ameriške sodne dvorane. Delnica Bayerja je po razsodbi vrhovnega sodišča v sporu o Roundupu pridobila 18,7 odstotka in potegnila zdravstveni sektor, ki je vodil sejo. Micronu so sledili evropski polprevodniki. Delnice Soiteca, Infineona in ASMI so pridobile več kot pet odstotkov, ASML pa je v letu dni pridobil 135 odstotkov. Programski velikan SAP je v letu dni izgubil 47 odstotkov pod pritiskom umetne inteligence na klasično programsko opremo, delnica obrambnega Rheinmetalla pa je ob napredovanju premirja na letni ravni izgubila 49 odstotkov. Največ k letni rasti evropskih borz prispevajo banke. Evropska centralna banka je obrestno mero zvišala na 2,40 odstotka, višje obresti za dlje pa so delnicam Santandra, BBVA in Société Générale v letu dni prinesle do 73 odstotkov rasti.

Brent je v petek zjutraj kotiral okoli 73,87 dolarja za sod, ameriški WTI okoli 70,65 dolarja, oba pa sta po podatkih agencije Reuters na poti k tedenski izgubi blizu sedmih odstotkov. Zlato je zdrsnilo za 0,74 odstotka na 3.997 dolarjev za unčo, srebro za 2,44 odstotka. Brent se je s tem približal ravni 71,32 dolarja za sod s 27. februarja, zadnjega dne pred prvim strelom iranske vojne, na manj kot tri dolarje.