Centri za socialno delo bodo o otroških dodatkih, štipendijah in socialni pomoči do 31. januarja 2028 odločali na podlagi vrednosti nepremičnin, ki odražajo stanje trga na dan 1. januarja 2019. Vlada je na dopisni seji 6. julija določila besedilo predloga novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin in ga državnemu zboru poslala v obravnavo po nujnem postopku. Veljavno prehodno obdobje, v katerem se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilcev upoštevajo posplošene tržne vrednosti, določene na dan 26. marca 2020, se izteče 31. julija.
Vrednosti iz marca 2020 so bile izračunane po modelih vrednotenja iz uredbe, sprejete istega leta. Modeli iz te uredbe so odražali stanje trga na dan 1. januarja 2019. Cene stanovanj so se od leta 2020 zvišale za skoraj 80 odstotkov, stroški gradnje za skoraj 50 odstotkov, kaže letno poročilo Geodetske uprave RS (GURS) o slovenskem trgu nepremičnin za leto 2025.
Zamrznitev vrednosti sega v april 2020, ko jo je uvedel protikoronski zakon ZIUZEOP z rokom do 30. junija 2021. Rok je bil podaljšan oktobra 2020 in znova leta 2024, ko ga je novela ZMVN-1C postavila na 31. julij 2026. Sedanji predlog prinaša tretje podaljšanje. Ukrep, sprejet za omilitev posledic epidemije, bo ob izteku novega roka veljal skoraj osem let.
Po zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se stanovanje, v katerem družina živi, v premoženje ne šteje do vrednosti primernega stanovanja. Vse drugo nepremično premoženje, od podedovanih deležev do počitniških hiš, vstopa v izračun po posplošeni vrednosti iz državne evidence. Pri letnih pravicah, kamor sodijo otroški dodatek, državna štipendija in znižano plačilo vrtca, se premoženje nad 48 osnovnimi zneski minimalnega dohodka, od aprila je to 24.356,64 evra, pretvori v fiktivni dohodek po povprečni obrestni meri za vezane vloge gospodinjstev po podatkih Banke Slovenije. Pri denarni socialni pomoči in varstvenem dodatku premoženje nad tem pragom pomeni zavrnitev vloge, stanovanje, v katerem prosilec živi, pa je iz premoženja izvzeto do vrednosti 120.000 evrov.
GURS je maja 2025 objavil nove posplošene vrednosti po stanju trga na dan 1. januarja 2025. Skupna vrednost vseh nepremičnin v državi je dosegla 298 milijard evrov, za okoli osem odstotkov več od poskusnih izračunov iz oktobra 2024. Brez spremembe zakona bi centri za socialno delo avgusta začeli odločati po teh vrednostih. Ministrstvo za finance v obrazložitvi predloga nujni postopek utemeljuje s tveganjem pravne praznine pri odločanju o pravicah in opozarja, da lastniki zaradi višje uradne ocene niso postali premožnejši, del upravičencev pa bi brez podaljšanja prejemke izgubil zgolj zaradi spremembe ocene v evidenci.
Množično vrednotenje je po prvem členu zakona namenjeno obdavčenju in drugim javnim namenom, modele pa mora GURS preverjati vsaki dve leti. Novela uporabo teh podatkov za najobsežnejši javni namen znova odlaga. Ministrstvo za finance v obrazložitvi priznava, da so ob drastičnem zvišanju vrednosti nepremičnin obstoječe meje premoženja neprimerne, za prilagoditev informacijskega sistema pa predvideva najmanj 12 mesecev. Meja 120.000 evrov je bila leta 2016 določena po najvišji povprečni vrednosti stanovanjske hiše v najdražji statistični regiji in od tedaj ni bila usklajena. Zamrznjene vrednosti ščitijo tudi lastnike dražjega dodatnega premoženja, ki v izračunu cenzusa nastopa z vrednostjo, določeno marca 2020.
Vlada je ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve naložila, da do konca leta 2026 pripravi akcijski načrt za začetek uporabe podatkov iz evidence vrednotenja pri ugotavljanju materialnega položaja. Nove posplošene vrednosti so v evidenci vrednotenja izkazane od maja 2025.
