Čeprav kartice in mobilni telefoni vse hitreje izpodrivajo bankovce pri vsakodnevnih nakupih, količina gotovine v obtoku raste. V ozadju so tudi strah pred krizami, kibernetskimi napadi in izpadi digitalnih plačil.
Gotovina je v Evropi na videz v zatonu. Pri vsakodnevnih nakupih jo vse pogosteje nadomeščajo kartice, mobilni telefoni in druga brezgotovinska plačila. A če pogledamo količino denarja, ki je še vedno v bankovcih, dobimo precej drugačno sliko: Evropejci imajo gotovine vse več.
Glavni ekonomist Evropske centralne banke (ECB) Philip Lane je opozoril prav na ta paradoks. Čeprav se uporaba bankovcev pri transakcijah zmanjšuje, njihova skupna količina v obtoku še naprej raste.
Podatki ECB kažejo, da je vrednost evrskih bankovcev v obtoku z okoli 1.000 milijard evrov leta 2016 narasla na približno 1.600 milijard evrov junija letos. Konec leta 2025 je bilo v obtoku 31,3 milijarde bankovcev v skupni vrednosti 1.619,5 milijarde evrov.
Tudi število bankovcev se je povečalo. Pred pandemijo, leta 2019, jih je bilo približno 24 milijard, zdaj jih je več kot 31 milijard.
Podatke in izjavo Lanea je v svoji zgodbi o nenavadnem trendu objavil tudi The Guardian. Na prvi pogled je to nenavadno. Če ljudje bankovce uporabljajo manj, zakaj jih imajo več?
Gotovina kot zavarovanje za črne scenarije
Eden od odgovorov je povezan z občutkom negotovosti. Vojne, požari, poplave, neurja in kibernetski napadi so v zadnjih letih pokazali, kako hitro lahko pride do motenj v delovanju infrastrukture.
Če ne delujejo elektrika, internet, bančni sistemi ali kartična omrežja, tudi najbolj priročen način digitalnega plačevanja ne pomaga. Bankovec pa ostane bankovec.
ECB sama gotovini pripisuje tudi pomembno rezervno oziroma krizno funkcijo. V letnem poročilu navaja, da lahko gotovina deluje kot nekakšna rezervna možnost plačilnega sistema ob nenadnih motnjah, hkrati pa je pomembna za finančno vključenost ljudi, ki so od digitalnih plačil bolj odvisni ali do njih težje dostopajo.
Zato vse več ljudi gotovine očitno ne hrani več samo zato, da bi z njo plačevali, temveč tudi za vsak primer.
Ta logika se ujema tudi z evropskimi priporočili glede pripravljenosti na krizne razmere. Gospodinjstva naj bi imela doma osnovne zaloge, ki zadostujejo za približno 72 ur, med njimi poleg vode, hrane, radia in drugih potrebščin tudi nekaj gotovine.
Nekatere države so šle še korak dlje. Avstrija, Finska, Nemčija, Švedska in Nizozemska prebivalcem priporočajo, naj imajo doma približno 70 do 100 evrov gotovine na gospodinjstvo, s katero bi lahko v primeru izpada digitalnih plačil pokrili osnovne potrebe za nekaj dni.
Ob tem ostaja pomembno, da gotovina ni samo krizna rezerva. Za starejše, finančno ranljive in ljudi, ki imajo omejen dostop do digitalnih bančnih storitev, je lahko še vedno osnovno plačilno sredstvo. Strokovnjaki opozarjajo tudi, da bi popoln umik gotovine iz vsakdanjega življenja lahko pomenil težavo: če je ljudje v običajnih razmerah sploh ne uporabljajo več, bo njena uporaba ob morebitni krizi težja.
Evropa tako dobiva zanimiv paradoks. Bolj ko postajajo plačila digitalna, bolj pomembna je lahko fizična gotovina kot rezervni način plačevanja. Bankovci morda izginjajo iz vsakdanjih nakupov, vendar za zdaj očitno še ne izginjajo iz evropskih denarnic, predalov in trezorjev.
