Digitalni evro bi banke v evrskem območju stal do 5,8 milijarde evrov, NLB svojega dela ne razkriva

NLB v pilotu digitalnega evra prevzema dve vlogi, koliko jo bo sodelovanje stalo, pa ne razkriva. ECB v svoji analizi ocenjuje, da bi uvedba digitalnega evra za banke v evrskem območju stala med štirimi milijardami in 5,8 milijarde evrov. Koliko od tega odpade na posamezno banko, iz ocene ni razvidno.

„NLB se skupaj z Banko Slovenije kot ena od 36 ponudnikov plačilnih storitev in edina poslovna banka na trgu pridružuje pilotu v projektu digitalni evro Evropske centralne banke,” so za Lider.si odgovorili v banki. Kot distribucijski ponudnik bo banka po njihovih besedah zaposlenim v Evrosistemu omogočila „dostop do storitev beta različice digitalnega evra, kot so odprtje računa za beta digitalni evro in izvajanje plačil”, kot pridobiteljski ponudnik pa bodo „sodelovali z izbranimi trgovci in jim omogočili prejemanje plačil v beta digitalnem evru”.

„V banki smo skladno s predvideno časovnico ECB že začeli s pripravami na pilot,” so zapisali. V pilotu bodo po njihovem odgovoru sodelovali strokovnjaki iz različnih področij banke, obseg ekipe pa bodo prilagajali potrebam projekta. Sodelovanje vidijo kot „priložnost, da iz prve roke pridobimo izkušnje glede enega od pomembnejših predlogov evropskega plačilnega okolja ter skupaj z evropskimi institucijami preverimo, kako lahko digitalni evro deluje v praksi za uporabnike in banke”.

Številčnih podatkov o projektu banka ni navedla. Brez odgovora so ostali predvideni stroški pilota in njihova vključenost v poslovni načrt, število zaposlenih na projektu, morebitna nova delovna mesta, ime tehnološkega partnerja, države, v katerih namerava NLB ponujati pilotne storitve, umestitev digitalnega evra ob shemo takojšnjih plačil Flik in ob kartično poslovanje banke, pričakovani vpliv na depozite, stališče banke do omejitve imetij digitalnega evra ter vprašanje, ali sodelovanje v pilotu pomeni tudi zavezo k distribuciji digitalnega evra ob morebitni prvi izdaji. „Več podrobnosti zaradi začetne faze projekta trenutno ne moremo deliti,” so odgovorili in predlagali, naj se uredništvo z delom vprašanj obrne na Banko Slovenije, „ki je kot centralna banka ena od ključnih partneric ECB v projektu”.

Pilot se bo začel v drugi polovici leta 2027 in bo trajal 12 mesecev. Evropska centralna banka je 14. julija izbrala 36 ponudnikov izmed več kot 50 prijav na poziv iz marca, testiranje pa bo potekalo v ECB in 19 nacionalnih centralnih bankah, med njimi v Banki Slovenije. Uporabljena bo beta različica, ki po funkcionalnosti ustreza osnutku zakonodaje, nima pa statusa zakonitega plačilnega sredstva. Zaposleni v centralnih bankah bodo z njo plačevali v izbranih gostinskih lokalih, pri storitvenih ponudnikih in v spletnih trgovinah. Digitalni evro bi bil po opisu ECB elektronsko plačilno sredstvo, brezplačno na voljo vsakomur, s katerim bi bilo mogoče plačevati s telefonom ali kartico, z internetno povezavo ali brez nje.

Seznam, ki ga je objavila ECB, ponudnike razvršča po državi prijave. Italija jih ima sedem, Nemčija pet, Slovenija enega. Izbrani ponudniki prihajajo iz 16 od 21 držav evrskega območja, pet članic pa nima nobenega. Po podatkih ECB 13 od 21 držav evrskega območja za kartična plačila uporablja mednarodne kartične sheme, zmanjšanje te odvisnosti pa je eden od razlogov za projekt.

Izbor v pilot ne pomeni, da bo digitalni evro izdan. ECB bo o izdaji odločala šele po sprejetju uredbe, cilj pripravljenosti na prvo izdajo v letu 2029 pa temelji na predpostavki, da bo zakonodaja sprejeta v letu 2026. Slovenski uporabniki v pilotu ne bodo nujno odvisni le od NLB, ker lahko izbrani ponudniki storitve ponujajo zunaj države prijave. Dokončen seznam lokacij ECB pripravlja do konca leta.

Pravila sheme, po katerih bo NLB delala, so še vedno osnutek. ECB je julija objavila novo različico, ki vključuje pripombe tržnih udeležencev iz posvetovanja med junijem in oktobrom 2025.