Rok za prenos Direktive EU 2023/970 o preglednosti plačil v slovensko zakonodajo je bil 7. junij 2026, a Slovenija tega roka ne bo izpolnila. Razlog so politične razmere in postopek oblikovanja nove vlade, ki je upočasnil zakonodajno delo. Strokovni odbor Ekonomsko-socialnega sveta za implementacijo direktive še ni začel vsebinskega dela. Za slovenska podjetja to predstavlja pravno negotovost v vmesnem obdobju, saj do sprejetja nacionalne zakonodaje ni jasno, katere konkretne obveznosti jih čakajo in kdaj.
Direktiva prinaša tri ključne sklope obveznosti. Iskalci zaposlitve bodo imeli pravico do informacije o plači ali plačnem razponu že pred zaposlitvenimi razgovori. Zaposleni bodo lahko pisno zahtevali podatke o svoji plači in o povprečnih plačah po spolu za primerljive kategorije delovnih mest. Pogodbe o zaposlitvi ne bodo smele vsebovati prepovedi razkrivanja lastne plače. Poleg tega morajo delodajalci zaposlenim zagotoviti hiter dostop do meril za določanje osnovne in variabilne plače ter napredovanja.
Obveznost poročanja o plačni vrzeli med spoloma zadeva podjetja z vsaj 100 zaposlenimi, a z različnimi roki glede na velikost. Podjetja z 250 ali več zaposlenimi morajo prvo poročilo oddati do 7. junija 2027, nato vsako leto. Podjetja s 150 do 249 zaposlenimi imajo prvi rok prav tako junij 2027, nato poročajo vsake tri leta. Podjetja s 100 do 149 zaposlenimi morajo prvič poročati šele do junija 2031, prav tako vsake tri leta. Podjetja z manj kot 100 zaposlenimi so poročanja oproščena, razen če Slovenija pri prenosu določi drugače.
Poročila morajo vsebovati podatke o plačni vrzeli na podlagi spola, vrzeli med medianama plač, deležu žensk in moških v vsakem kvartilnem plačnem razredu ter razlikah v variabilnih delih plač. Kadar poročilo razkrije 5-odstotno ali večjo nepojasnjeno razliko v povprečni plači znotraj posamezne kategorije delavcev, mora delodajalec skupaj s predstavniki delavcev izvesti skupno oceno plačil, analizirati vzroke in določiti ukrepe.
| Direktiva EU 2023/970 o preglednosti plačil: obveznosti in roki za slovenska podjetja | |||
|---|---|---|---|
| Velikost podjetja | Obveznost poročanja | Rok prvega poročila | Pogostost poročanja |
| 250 ali več zaposlenih | Obvezno | 7. junij 2027 | Vsako leto |
| 150–249 zaposlenih | Obvezno | 7. junij 2027 | Vsake 3 leta |
| 100–149 zaposlenih | Obvezno | 7. junij 2031 | Vsake 3 leta |
| Manj kot 100 zaposlenih | Prostovoljno* | Ni določeno | Ni obvezno |
| Obveznosti za VSA podjetja (ne glede na velikost) | |||
| Iskalci zaposlitve | Pravica do informacije o plači ali plačnem razponu pred razgovorom | ||
| Zaposleni | Pravica do pisne zahteve za podatke o svoji plači in povprečnih plačah po spolu za primerljive kategorije | ||
| Pogodbe o zaposlitvi | Prepoved klavzul o tajnosti plače pri uveljavljanju pravice do enakega plačila | ||
| Plačni sistemi | Hiter dostop zaposlenih do meril za določanje osnovne in variabilne plače ter napredovanja | ||
| Skupna ocena plačil | Obvezna, kadar poročilo razkrije 5-odstotno ali večjo nepojasnjeno plačno vrzel znotraj kategorije | ||
| Slovenija – status prenosa | Direktiva do roka 7. 6. 2026 ni bila prenesena v slovenski pravni red | ||
| Lider.si | Vir: Direktiva EU 2023/970, GZS, konto.si, junij 2026 *Razen če Slovenija pri prenosu določi drugače | |||
GZS podpira cilj direktive, a opozarja, da mora biti prenos v slovensko zakonodajo izveden brez nesorazmernih administrativnih bremen, zlasti za mala in srednje velika podjetja. Zbornica izrecno zahteva, da Slovenija pri prenosu ne bo presegla minimalnih zahtev direktive, ker bi dodatno nacionalno zaostrovanje podjetjem prineslo nova finančna bremena in hkrati zmanjšalo prostor za kolektivna pogajanja med delodajalci in sindikati.
GZS poudarja, da bo ključen pojem “delo enake vrednosti” zahteval visoko stopnjo pravne jasnosti, brez katere bodo podjetja izpostavljena pravnim tveganjem.
