Do 17 evrov cenejši poln rezervoar goriva, če Svet EU dovoli nižje trošarine

Polnjenje 50-litrskega rezervoarja bi bilo lahko do 16,96 evra cenejše pri bencinu in do 13,73 evra pri dizlu, če bi vlada po dovoljenju Sveta EU trošarine znižala do spodnjih mej, ki jih za Slovenijo predvideva predlog Evropske komisije, kaže izračun Lider.si. Izpad prihodkov od trošarin bi v šestih mesecih znašal do 254 milijonov evrov, so za Lider.si povedali na Ministrstvu za finance. Na mesec je to po izračunu Lider.si v povprečju 42,3 milijona evrov.

Najvišja dovoljena cena litra 95-oktanskega bencina bi bila ob celotnem znižanju nižja za 33,93 centa, cena litra dizla pa za 27,45 centa. Slovenija je zaprosila za znižanje trošarine do 139,5 evra za tisoč litrov neosvinčenega bencina in do 105 evrov za tisoč litrov dizla, navajajo na ministrstvu. Po veljavni Uredbi o določitvi zneska trošarine za energente in električno energijo znaša trošarina 417,59 evra za tisoč litrov neosvinčenega bencina in 330 evrov za tisoč litrov plinskega olja za pogonski namen, kar je pri dizlu že najnižja raven obdavčitve iz Direktive Sveta 2003/96/ES. Izračun upošteva razliko med veljavno trošarino in spodnjo mejo, predpostavlja nespremenjene druge sestavine cene ter vključuje 22-odstotni DDV.

V zakonskem gradivu k noveli Zakona o trošarinah (ZTro-1E), ki je vladi omogočila tudi znižanje trošarine za kurilno olje, je bil izpad prihodkov za šest mesecev ocenjen na 256,5 milijona evrov. Predlog Evropske komisije z dne 9. oktobra kurilnega olja ne zajema in javnofinančnega učinka za Slovenijo ne navaja.

„Šestmesečno obdobje, v katerem lahko Slovenija trošarine zniža pod najnižje ravni, začne teči z uveljavitvijo izvedbenega sklepa Sveta EU o dovoljenju Republiki Sloveniji, da na podlagi 19. člena Direktive 2003/96/ES uporabi znižane stopnje trošarin za neosvinčeni bencin in plinsko olje, ki se uporabljata kot pogonsko gorivo,“ pojasnjujejo na ministrstvu. Trošarino do spodnjih mej lahko po 110.a členu Zakona o trošarinah zniža vlada, datum začetka veljavnosti sklepa Sveta EU pa v Uradnem listu Republike Slovenije objavi minister za finance. Slovenija je vlogo Evropski komisiji poslala 31. julija in jo 20. avgusta dopolnila. „Evropska komisija po 20. avgustu 2026 od Slovenije ni zahtevala dodatnih informacij,“ so za Lider.si sporočili z ministrstva. „Evropska komisija presodi, ali so informacije v vlogi ustrezne in zadostne, države članice pa posebej ne obvešča, da je vloga ali da so informacije iz vloge ustrezne in zadostne,“ dodajajo na ministrstvu. Svet EU je predlog Komisije prejel 9. oktobra, izvedbeni sklep pa mora sprejeti soglasno.

Komisija v obrazložitvi predloga opozarja, da znižanja davkov prinašajo javnofinančne stroške in navadno povečujejo povpraševanje po fosilnih gorivih. Ukrep bi zato moral ostati strogo časovno omejen, njegov pričakovani učinek na povpraševanje in javnofinančni strošek pa bi bilo treba oceniti. Kjer je potrebno, naj država po mnenju Komisije sprejme izravnalne ukrepe.

Razširjena nacionalna odstopna klavzula Pakta za stabilnost in rast državam članicam dovoljuje, da zaradi ukrepov za energetsko varnost presežejo najvišjo dovoljeno rast izdatkov iz fiskalnih pravil EU. Na ministrstvu so za Lider.si navedli: „Doslej je za dodatno nacionalno odstopno klavzulo zaprosila le Grčija (ima potrjeno). Sedaj se pridružuje še Italija, katere predlog je še v proceduri potrjevanja na EU ravni. Slovenija tega ni storila in ta hip nima v načrtu, ker so dovoljeni le ukrepi, ki niso sofinancirani z EU sredstvi, in ki striktno spodbujajo/pospešujejo zeleni prehod ter manjšajo odvisnost od naftnih derivatov. Ukrepi, ki jih ta hip izvaja Slovenija, niso upravičeni.“ Komisija je razširitev klavzule na ukrepe energetske varnosti napovedala 3. junija, smernice zanjo pa je objavila 18. avgusta. Po besedilu priporočila Sveta za Grčijo prožnost za te ukrepe ne sme preseči 0,3 odstotka BDP na leto in skupno 0,6 odstotka BDP do konca leta 2028. Grčija je zahtevo vložila 6. avgusta, med načrtovanimi ukrepi pa navaja fotovoltaične panele, hranilnike čiste energije, toplotne črpalke, grelnike vode, energetsko prenovo javnih stavb in posodobitev železniškega sistema.

Pri odstopanjih za Švedsko, Hrvaško in Španijo v pristojni delovni skupini Sveta k vsebini ni bilo pripomb. Predlog za Španijo je Svet prejel 20. avgusta, izvedbeni sklep pa sprejel 22. septembra.