Najemnine v petih največjih turističnih gospodarstvih Evrope bodo do leta 2031 zaradi naraščajočega zračnega turizma v povprečju zrasle za do 250 evrov na leto, kaže nova študija organizacije New Economics Foundation (NEF), ki jo je naročila okoljska organizacija Transport & Environment (T&E). Najbolj prizadeti bodo gospodinjstva z nižjimi dohodki, saj njihovi prejemki ne sledijo rasti najemnin.
Glede na absolutni znesek bo najvišjo rast najemnin med letoma 2026 in 2031 doživela Irska, kjer naj bi najemnine zrasle za 250 evrov letno. V relativnem smislu bodo največje povečanje občutili Grčija, Portugalska in Španija, kjer naj bi cene najemnin zrasle med 160 in 220 evri.
Študija ugotavlja, da evropske regije, ki se soočajo z najmočnejšim lokalnim odporom proti prekomernemu turizmu, kot so Balearski otoki, Kreta in Madeira, skoraj vedno beležijo tudi največje število tujih prihodov na prebivalca, pri čemer večina obiskovalcev prileti z letalom. Letalski promet je odgovoren za ocenjenih 52 odstotkov neposrednih emisij svetovne turistične industrije, izpusti zaradi mednarodnih turističnih prihodov po zraku v Evropi pa naj bi se med letoma 2016 in 2030 povečali za več kot 60 odstotkov.
Kljub temu evropske vlade še naprej vlagajo v širitev letalske infrastrukture. Španija je za naložbe v letališča namenila 12,9 milijarde evrov, vključno s širitvijo letališč v Barceloni in Madridu, Atene izvajajo 1,3 milijarde evrov vredno širitev za povečanje letne potniške zmogljivosti za 25 odstotkov, širitve terminalov pa potekajo tudi v Lizboni.
Vodja kampanje Travel Smart pri T&E Denise Auclair je dejala, da študija dokazuje, da protestov proti turizmu na terenu ni mogoče ločiti od naraščajočega števila letov, ki pristajajo nad glavami prebivalcev. Po njenih besedah poskus obvladovanja prenatrpanosti ob hkratni širitvi letališč v Dublinu, Barceloni ali Lizboni ni vzdržna strategija.
Morda najbolj zanimiv del študije za poslovne bralce se ne nanaša na najemnine same, temveč na to, kam se zaradi njih preusmerja kapital. Analiza kaže, da se naložbe v podjetja zunaj turističnega sektorja zmanjšujejo, ker se vlagatelji raje odločajo za kopičenje nepremičnin. To po besedah vodje ekonomske politike pri NEF Alexa Chapmana delavce ujame v past visokih stanovanjskih stroškov, zaradi katerih se ne morejo preseliti za boljšo zaposlitev ali vlagati v lastna znanja.
Po ocenah študije bodo poslovne naložbe v obdobju od 2019 do 2031 najbolj upadle v Grčiji, na Portugalskem, v Španiji in Italiji, pri čemer bosta v absolutnem smislu največ izgubili Italija in Španija, in sicer 1,1 milijarde oziroma milijardo evrov letnih naložb. Razlog je v tem, da višje cene nepremičnin investitorje spodbujajo k preusmerjanju kapitala v nepremičninski trg namesto v produktivne in inovativne panoge, na primer v električna vozila, železnice ali informacijske tehnologije.
Študija razbija tudi pogosto trditev, da širitev letališč samodejno prinaša gospodarske koristi lokalnemu prebivalstvu. Države z največjim obsegom zračnega turizma, med njimi Italija, Španija in Francija, so imele najslabšo realno rast plač delavcev v turističnem sektorju, medtem ko se hkrati delež denarja, ki ga turisti porabijo za nastanitve, ki ga zajamejo veliki ponudniki, v teh državah povečuje. Dr. Chapman je opozoril, da so bila sicer ustvarjena delovna mesta, vendar nizke plače slabo nadomestijo naraščajoče stroške stanovanj, obremenjeno infrastrukturo in naraščajoče onesnaževanje.
Rast letalskega turizma v priljubljenih destinacijah ni zgolj prenatrpanost plaž in mestnih jeder, temveč dejavnik, ki draži stanovanja lokalnemu prebivalstvu in hkrati odvrača kapital od panog, ki bi sicer gradile dolgoročno konkurenčnost teh gospodarstev.
