Do 30 centov cenejše gorivo za vse, IMF in Banka Slovenije opozarjata na račun

Slovenija draginjo goriv blaži z vrstami ukrepov, ki so po analizi Mednarodnega denarnega sklada (IMF), o kateri je v torek poročala agencija Reuters, za državo od trikrat do 22-krat dražje od ciljne pomoči revnejšim gospodinjstvom: s cenovnimi kapicami, z najnižjo dovoljeno trošarino na dizel in s subvencijami prevoznikom. Z regulacijo cen in oprostitvami dajatev država ceno litra dizla zunaj avtocest in hitrih cest do 12. oktobra drži pri 1,883 evra, kar je po izračunu Lider.si okoli 30 centov manj od 2,185 evra, kolikor bi liter po oceni Ministrstva za infrastrukturo in energetiko stal brez teh posegov.

Analiza je drugo poglavje oktobrskega poročila IMF o svetovnih gospodarskih obetih (World Economic Outlook), celotno poročilo pa bo sklad objavil 13. oktobra na letnem zasedanju IMF in Svetovne banke v Bangkoku. Sklad je po poročanju Reutersa proučil tri desetletja ukrepov, s katerimi so vlade blažile skoke cen hrane in energije, in sklenil, da ciljni transferji najbolje zaščitijo najranljivejše in ohranijo cenovne signale. Cenovne kapice in nižji davki na potrošnjo so po izračunu sklada od trikrat do šestkrat dražji od ciljnih transferjev, subvencije proizvajalcem pa 22-krat dražje.

Najvišje dovoljene drobnoprodajne cene bencina, dizla in kurilnega olja Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko objavlja tedensko. Trošarina na dizel znaša 0,33 evra za liter, vlada pa je 30. julija Evropsko komisijo zaprosila za šestmesečno znižanje trošarin na bencin in dizel pod najnižjo raven, ki jo določa EU. Podobno znižanje sta začasno že dobili Švedska in Hrvaška. Državni zbor je 11. septembra s 49 glasovi za in brez glasu proti sprejel zakon o zaščiti prehranske in prometne oskrbe pred draginjo goriv, po katerem bo država cestnim prevoznikom za obdobje od 4. junija do konca leta povrnila do 70 odstotkov dodatnih stroškov dizla nad referenčno ceno. Po gradivu, ki ga je obravnaval odbor DZ za infrastrukturo in energetiko, je za cestne prevoze do konca leta predvidenih 29,8 milijona evrov, denar pa bo center za podpore pri družbi Borzen zagotovil iz prispevka za obnovljive vire energije in soproizvodnjo z visokim izkoristkom, ki ga odjemalci plačujejo na računih za elektriko.

Banka Slovenije v septembrskem Pregledu makroekonomskih gibanj ocenjuje, da stroški ukrepov, sprejetih po začetku vojne na Bližnjem vzhodu, v Sloveniji letos znašajo približno 0,3 odstotka BDP, v evrskem območju pa okoli 0,1 odstotka BDP. Po ugotovitvah centralne banke so bili letošnji ukrepi predvsem znižanja dajatev na goriva, ki so splošna in niso usmerjena le k najranljivejšim gospodinjstvom in energetsko intenzivnim podjetjem, največji fiskalni strošek pa predstavljajo znižanja trošarin. V letih 2022 in 2023 so bili po navedbah centralne banke med ukrepi tudi ciljni transferji najranljivejšim skupinam prebivalstva, na primer upokojencem z nizkimi pokojninami.

Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko zakon o pomoči prevoznikom opisuje kot ciljno in začasno pomoč dejavnostim, ki so najbolj izpostavljene visokim cenam goriv in ključne za oskrbo države, z njim pa želi omejiti prenos višjih cen goriv v cene prevoza in hrane. Goriva in maziva za osebna prevozna sredstva so bila po podatkih Eurostata avgusta v Sloveniji medletno dražja za 17,9 odstotka, v evrskem območju pa za 24,5 odstotka. Hrana in brezalkoholne pijače so se v Sloveniji avgusta medletno pocenile za 0,9 odstotka, v evrskem območju pa podražile za 0,7 odstotka. Po empiričnih ocenah Banke Slovenije fiskalni ukrepi v višini enega odstotka BDP, kakršni so bili sprejeti v obeh energetskih krizah, inflacijo v povprečju znižajo za 0,5 odstotne točke. Centralna banka dodaja, da se ob prenehanju ukrepov del zadržanih cenovnih pritiskov lahko znova pokaže v nekoliko višji inflaciji.

Nov model IMF, ki upošteva višjo inflacijo revnejših gospodinjstev, je pokazal 0,8 odstotne točke razlike v primerjavi s standardnim merilom inflacije. Najrevnejša petina slovenskih gospodinjstev je po zadnji razpoložljivi anketi o porabi v gospodinjstvih, ki jo je za leto 2020 objavil Eurostat, za hrano in brezalkoholne pijače namenila 18,2 odstotka izdatkov, za električno energijo, plin in druga goriva pa 9,6 odstotka. Najbogatejša petina je za ti dve skupini namenila 11,6 oziroma 5,2 odstotka izdatkov. Za uporabo osebnih prevoznih sredstev, kamor sodi tudi gorivo, je najbogatejša petina namenila 11,6 odstotka izdatkov, najrevnejša pa 6,2 odstotka. Električna energija, plin in druga goriva so bili avgusta v Sloveniji medletno dražji za 11,9 odstotka, v evrskem območju pa za 6,8 odstotka.

IMF je ugotovil tudi, da so se kratkoročna in srednjeročna inflacijska pričakovanja med krizami življenjskih stroškov močno zvišala in tri leta po začetku krize ostala občutno nad ravnjo pred krizo. Ravnotežje odgovorov o prihodnjih cenah v anketi o zaupanju potrošnikov, ki jo izvaja Statistični urad RS, je po desezoniranih podatkih Eurostata v povprečju znašalo 35,5 točke leta 2019, 60,2 točke leta 2022 in 50,2 točke leta 2025. Slovensko ravnotežje je septembra doseglo 60,8 točke, povprečje EU pa 33,9 točke.