Dobiček NLB nižji za osem odstotkov, dividendni cilj dvignjen proti 60 odstotkom

NLB Skupina je v prvem polletju ustvarila 252,4 milijona evrov čistega dobička, za osem odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, v isti objavi pa je dividendni cilj v finančnem načrtu do leta 2030 premaknila proti 60 odstotkom dobička. Prejšnja napoved je predvidevala razpon med 50 in 60 odstotki.

Skupina je v polletju oblikovala 32 milijonov evrov neto oslabitev in rezervacij za kreditno tveganje, leto prej pa jih je za 5,8 milijona evrov sprostila, kaže poročilo o ključnih poudarkih poslovanja, ki ga je banka objavila prek spletne strani Ljubljanske borze. Strošek tveganja je v polletju dosegel 32 bazičnih točk, leto prej pa je bil zaradi sprostitev negativen, pri minus štirih bazičnih točkah.

Čisti obrestni prihodki so v polletju dosegli 488 milijonov evrov, za pet odstotkov več kot leto prej, čiste opravnine pa 178,8 milijona evrov ob desetodstotni rasti. Banka rast osnovnih prihodkov, seštevka obeh postavk, ocenjuje na šest odstotkov. Najmočneje so rasle provizije iz investicijskih skladov, bančnega zavarovalništva in investicijskega bančništva. Skupni stroški so znašali 303,8 milijona evrov, na primerljivi osnovi za 3,6 odstotka več kot lani, delež stroškov v čistih prihodkih pa se je izboljšal na 46,5 odstotka.

V drugem četrtletju je dobiček dosegel 133,1 milijona evrov, za 12 odstotkov več kot v prvem, a manj od 148,5 milijona evrov iz drugega četrtletja lani. Neto obrestna marža skupine se je v četrtletju zvišala za dve bazični točki na 3,21 odstotka, na letni ravni pa ostaja nižja za 13 bazičnih točk.

Donosnost kapitala je v polletju padla na 13 odstotkov s 16,4 odstotka leto prej, donosnost opredmetenega kapitala pa na 14,5 odstotka s 17,5 odstotka. Cilj skupine za donosnost opredmetenega kapitala za letos ostaja približno 15 odstotkov. Napovedi za leti 2026 in 2027 je banka pustila nespremenjene.

Bruto krediti strankam so konec junija znašali 20,06 milijarde evrov, za 12 odstotkov več kot pred letom in za pet odstotkov več kot konec leta 2025. Kreditiranje prebivalstva je od začetka leta zraslo za šest odstotkov, kreditiranje podjetij pa za štiri odstotke. Vloge strank so dosegle 25,08 milijarde evrov ob desetodstotni medletni rasti, razmerje med krediti in vlogami pa se je zvišalo na 78,4 odstotka.

Količnik CET1 je konec junija znašal 14,8 odstotka, za 0,7 odstotne točke manj kot konec leta 2025, skupni kapitalski količnik pa 19,3 odstotka ob znižanju za 0,8 odstotne točke. Tveganju prilagojena aktiva se je v pol leta povečala za 740 milijonov evrov na 20,25 milijarde evrov. Druga tranša letošnje dividende v izračun kapitala še ni vključena.

Banka svojo zmogljivost za prevzeme ocenjuje na do štiri milijarde evrov tveganju prilagojene aktive. Julija je bitko za Addiko Bank dobila avstrijska bančna skupina Raiffeisen Bank International s 56,16 odstotka delnic. „Naš pogled sega onkraj bančnega sektorja, vse do širšega ekosistema finančnih storitev,“ je v sporočilu ob objavi polletnih rezultatov zapisal predsednik uprave Blaž Brodnjak in dodal, da skupina išče priložnosti v zavarovalništvu in upravljanju premoženja.

Delež nedonosnih posojil je konec junija ostal pri dveh odstotkih, po metodologiji EBA pa je delež nedonosnih izpostavljenosti znašal 1,3 odstotka. Nedonosni portfelj se je v pol leta znižal za 9,8 milijona evrov na 459,8 milijona evrov.

Nadzorni svet je na četrtkovi seji znova imenoval članico uprave Hedviko Usenik ter člana uprave Andreja Lasiča in Antonia Argirja, in sicer za nov petletni mandat od 28. aprila 2027. Skupina je konec junija zaposlovala 8.064 ljudi, za 204 manj kot pred letom.