Dodatek za delovno dobo, pogosto imenovan minulo delo, je pravica, ki jo ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), a v nasprotju z razširjenim prepričanjem ni samodejna pravica vsakega zaposlenega.
Njegovo višino namreč določajo kolektivne pogodbe dejavnosti ali interni akti podjetij, zato je odvisno od tega, ali delodajalca k temu zavezuje kolektivna pogodba. V praksi je dodatek v kolektivnih pogodbah najpogosteje določen v višini 0,5 odstotka osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe, a se med panogami razlikuje.
Pravilo je razmeroma jasno. Delodajalci, ki jih zavezuje kolektivna pogodba na ravni dejavnosti, morajo dodatek izplačevati. Če delodajalca nobena kolektivna pogodba ne zavezuje, mora višino določiti s svojim internim aktom, pri tem pa mora biti ta primerljiva z ureditvijo v podobnih dejavnostih. Pri izračunu se upošteva celotna delovna doba zaposlenega, ne le tista pri zadnjem delodajalcu.
Pomembno je, kaj se v delovno dobo šteje in kaj ne. Upošteva se tudi delo v tujini, če delavec predloži ustrezna dokazila, in obdobje javnih del, saj je šlo za zaposlitev s plačanimi prispevki. Kdor dela s skrajšanim delovnim časom, se mu delovna doba za ta namen šteje kot polna.
| KAJ SE ŠTEJE V DELOVNO DOBO ZA DODATEK | |
|---|---|
| Obdobje oziroma okoliščina | Se upošteva? |
| Delo pri prejšnjih delodajalcih | Da |
| Delo v tujini (z dokazili) | Da |
| Javna dela | Da |
| Skrajšan delovni čas | Da (šteje kot poln) |
| Čas na zavodu z nadomestilom za brezposelnost | Ne |
Vir: ZDR-1
Ne upošteva pa se čas, ko je bil posameznik prijavljen na zavodu za zaposlovanje in je prejemal nadomestilo za brezposelnost. Dodatki za posebne pogoje dela, kot so nočno, nadurno in izmensko delo ter delo ob praznikih in nedeljah, so ločena pravica in na dodatek za delovno dobo ne vplivajo.
Zaposlenim se zato splača preveriti, katera kolektivna pogodba velja zanje in kako je dodatek prikazan na plačilni listi, običajno pod postavko minulo delo. Ob dvomu o pravilnosti obračuna lahko pojasnilo zahtevajo pri delodajalcu ali sindikatu.
Čeprav je pri nas dodatek za delovno dobo uveljavljen, pa v večini drugih držav ni zakonsko obvezen, kar kaže, da gre za posebnost ureditve, vezane na kolektivne pogodbe.
