Domača proizvodnja lani pokrila le 83 odstotkov porabe elektrike

Slovenija je v enem letu izgubila velik del svoje energetske samooskrbe. Domača proizvodnja elektrike je lani pokrila le 82,8 odstotka porabe končnih odjemalcev, medtem ko je leto prej ta delež znašal 97,1 odstotka, kaže poročilo Agencije za energijo, s katerim se je seznanila vlada. 

Padec za več kot 14 odstotnih sili državo, da uvozi bistveno večji del elektrike, kar je lahko skrb o zanesljivosti oskrbe v prihodnjih letih.

Za strm padec sta odgovorna predvsem dva vzroka. Prvi so slabše hidrološke razmere, saj so hidroelektrarne zaradi manj vode proizvedle občutno manj elektrike kot običajno. Drugi je manjše obratovanje Termoelektrarne Šoštanj, potem ko se je ta preoblikovala v izvajalca gospodarske javne službe oskrbe s toploto in torej ne deluje več v prejšnjem obsegu. 

Podatek o pokritosti sicer upošteva le polovico proizvodnje jedrske elektrarne Krško, saj je druga polovica v lasti Hrvaške.

Vlada je ob poročilu opozorila, da Slovenija potrebuje bolj uravnoteženo in odporno energetsko politiko. Po njeni oceni je treba v ospredje postaviti zanesljivost oskrbe, konkurenčne cene in krepitev domače proizvodnje energije, saj mora biti država sposobna čim več svojih potreb pokriti iz domačih virov tudi v času neugodnih vremenskih, tržnih ali geopolitičnih razmer. Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko ob tem poudarja, da mora Slovenija dolgoročno graditi raznolik energetski sistem, ki ne bo pretirano odvisen od enega samega vira ali od uvoza.

Vir: Agencija za energijo

Ob strokovni oceni je vlada dodala tudi politično. Padec samooskrbe je pripisala prejšnjemu mandatu, v katerem so imeli po njenih besedah veliko vlogo trgovci z elektriko, ki naj bi zanemarili skrb za energetsko suverenost. Kot problematičen je označila tudi dosedanji način izvajanja zelenega prehoda, saj naj bi bilo prav manjše obratovanje šoštanjske termoelektrarne pomemben razlog za upad domače proizvodnje. Te ocene so stališče vlade in odražajo njen pogled na energetsko politiko prejšnjih let.

Ne glede na politične razlage podatek o padcu samooskrbe ostaja opozorilni znak. Slovenija se je dolga leta lahko zanašala na to, da doma proizvede skoraj vso porabljeno elektriko, zdaj pa je ta delež padel pod 83 odstotkov.

Za prihodnost se je bolj pomembno ukvarjati s tem, kako bo država zapolnila to vrzel- Ali bo to z novimi domačimi viri, obnovljivo energijo, morebitnim drugim blokom jedrske elektrarne ali pa bo ostala bolj odvisna od uvoza in nihanj cen na evropskih trgih.