Družba Tokić zbrala 20,2 milijona evrov, slovenski mali vlagatelji niso mogli kupiti delnic

Hrvaška družba Tokić je lani v prvi javni ponudbi z izdajo milijona novih delnic po 20,20 evra zbrala 20,2 milijona evrov, slovenski mali vlagatelji pa delnic niso mogli vpisati. Hrvaški regulator Hanfa je prospekt Agenciji za trg vrednostnih papirjev priglasil le za ponudbo zaposlenim in kvalificiranim vlagateljem v Sloveniji, kaže obvestilo, objavljeno na spletnem mestu Ljubljanske borze. Krepitev sodelovanja pri razvoju kapitalskih trgov je bila v torek tema srečanja finančnih ministrov Slovenije in Hrvaške, Andreja Širclja in Tomislava Ćorića, ob robu slovensko-hrvaške poslovne konference Kapitalski trgi 2026 v Zagrebu.

Ministra sta se dogovorila za redna srečanja in nameravata k pogovorom povabiti še druge države v regiji, konkretnih ukrepov ali rokov pa nista objavila. Slovenija je avgusta lani v Zagrebu skupaj s Hrvaško in šestimi drugimi državami srednje in jugovzhodne Evrope že podpisala memorandum o regionalni integraciji kapitalskih trgov, sporočilo vlade ob podpisu pa ne navaja rokov za izvedbo memoranduma. Šircelj je v nagovoru na konferenci kot oviro za mala in srednje velika podjetja navedel stroške uvrstitve na borzo, od priprave prospekta do revizije in obveznih razkritij, in dejal, da nacionalna trga, kakršna sta slovenski in hrvaški, sama težko tekmujeta z velikimi evropskimi finančnimi središči.

Predsednica uprave Zagrebške borze Ivana Gažić je decembra lani za hrvaško izdajo revije Forbes Tokićevo ponudbo, prvo javno ponudbo, ki je potekala na Hrvaškem in v Sloveniji, označila za zelo pomemben korak. Zagrebška borza je lani gostila prve javne ponudbe delnic treh družb, ING-GRAD, Žita in Tokića, ki so po besedah Ivane Gažić zbrale več kot 200 milijonov evrov kapitala. Za uvrstitev na Ljubljansko borzo se pripravlja nepremičninska družba NLB Skladi Nepremičnine, ki v javni ponudbi delnic za začetek delovanja potrebuje najmanj 29 milijonov evrov. Rok za vpis je družba podaljšala do 17. decembra, ATVP pa je potrdila dodatek k prospektu.

Borzi sta v isti lasti od 30. decembra 2015, ko je Zagrebška borza prevzela vse delnice Ljubljanske. Z delnicami, ki kotirajo v Zagrebu, lahko slovenski vlagatelji prek borznoposredniških hiš trgujejo že zdaj, od uvedbe evra na Hrvaškem 1. januarja 2023 pa tudi brez valutnega tveganja. Hrvaške delnice lahko uvrstijo tudi na individualne naložbene račune, ker zakon dopušča instrumente z organiziranih trgov v državah EU, EGP in OECD, pojasnjuje Ministrstvo za finance.

Individualnih naložbenih računov je po Šircljevih besedah odprtih približno 17 tisoč. Predlog novele zakona o individualnih naložbenih računih, ki je v javni obravnavi do 2. novembra, bi slovenskim delnicam na teh računih odvzel prednost pred hrvaškimi. Na posebni podračun je zdaj mogoče letno vplačati dodatnih pet tisoč evrov izključno za slovenske instrumente. Ministrstvo za finance po opozorilu Evropske komisije, da podračun ni skladen z načelom prostega pretoka kapitala, predlaga odpravo podračuna, splošna letna omejitev za vse dovoljene instrumente pa bi se zvišala na 20 tisoč evrov.

Konec lanskega leta je na Zagrebški borzi kotiralo 77 delnic, vrednih 32,1 milijarde evrov, na Ljubljanski pa 17 delnic, vrednih 17,6 milijarde evrov, kažejo podatki iz letnega poročila skupine Zagrebške borze. Z delnicami so v knjigi naročil lani v Zagrebu sklenili za 518,1 milijona evrov poslov oziroma za 1,6 odstotka tržne kapitalizacije delnic, v Ljubljani pa za 686,8 milijona evrov oziroma za 3,9 odstotka, kaže izračun Lider.si. V prvem letošnjem polletju so v knjigi naročil z delnicami v Zagrebu sklenili za 345,4 milijona evrov poslov, v Ljubljani pa za 359,7 milijona evrov, kaže polletno poročilo skupine.

Hrvaška agencija Fina, ki je imela konec junija 9,99-odstotni delež Zagrebške borze, je avgusta lani napovedala prevzemno ponudbo zanjo. Slovenska vlada je novembra lani Ljubljansko borzo uvrstila med kritično infrastrukturo, svet ATVP pa je konec novembra zavrnil Finino zahtevo za pridobitev kvalificiranega deleža v Ljubljanski borzi. Fina je decembra lani vložila tožbo pri Upravnem sodišču, Zagrebška borza pa je bila 30. junija po podatkih iz polletnega poročila še vedno edina lastnica Ljubljanske borze.