Evropska komisija je v četrtek pozvala države članice k izboljšanju sistemov dopolnilnih pokojnin, saj se državni skladi zaradi staranja prebivalstva znajdejo pod vse večjim pritiskom.
“Dopolnilne pokojnine, kot so poklicne in osebne pokojninske sheme, Evropejcem pomagajo ohraniti življenjski standard in krepijo njihovo ekonomsko odpornost,” je na novinarski konferenci povedala evropska komisarka za finančne storitve Maria Luís Albuquerque.
Komisarka je takoj poudarila ključno stvar – dopolnilne sheme ne smejo nadomestiti državnih pokojnin. “Ostajajo hrbtenica pokojninskih sistemov v vseh državah članicah in to bo ostalo tako,” je pojasnila Albuquerque.
Dvojna strategija
Komisija predlaga dvotirni pristop: državljanom omogočiti več možnosti za zagotavljanje ustreznega pokojninskega dohodka ter mobilizirati do 10 tisoč milijard evrov iz bančnih depozitov po EU za strateške prednostne naloge – zlasti obrambo, varnost ter digitalni in zeleni prehod.
Težava je v tem, da državne pokojnine v večini držav EU delujejo po načelu “pay-as-you-go” – sedanji delavci financirajo sedanje upokojence. Z zmanjševanjem delovno aktivnega prebivalstva in porastom nestandardnih oblik zaposlovanja državljani v več državah nimajo zagotovila, da si bodo v prihodnosti zagotovili dostojno življenje po upokojitvi. Še posebej so ogrožene ženske – razlika v pokojninah med spoloma trenutno znaša 24,5 odstotka.
“Želimo spodbuditi več ljudi k varčevanju za upokojitev in jim to olajšati,” je dejala Albuquerque.
Zaskrbljujoči podatki
Po podatkih Evropskega organa za zavarovanja in poklicno pokojninsko zavarovanje (EIOPA) le 20 odstotkov Evropejcev sodeluje v poklicnih pokojninskih shemah, le 18 odstotkov pa ima osebni pokojninski proizvod.
“Resnica je, da trenutno Evropejcem ni lahko razumeti, do česa bodo upravičeni, ko se upokojijo,” je opozorila komisarka.
Komisija je identificirala še eno oviro – tako imenovani “učinek odlašanja”. Ljudje imajo težnjo, da odlašajo s stvarmi, ki jih ne razumejo, načrtovanje pokojnine pa je natanko ena od njih. “To vidimo tudi pri pokojninah in ljudeh,” je dejal uradnik na brifingu.
Kaj se priporoča
Komisija priporoča, da nacionalne vlade zagotovijo spletna orodja in sisteme za spremljanje, ki bodo državljanom pomagali razumeti, koliko bodo prejemali ob upokojitvi, koliko so prihranili in kakšno je splošno stanje njihovih pokojnin.
Spodbuja se zlasti uvedba samodejnega včlanjevanja – delavci bi bili samodejno vpisani v dopolnilne pokojninske sheme, vendar s pravico do izstopa.
“Samodejno včlanjevanje pomaga premagati naravno težnjo k odlašanju odločitev o upokojitvi ter zagotavlja, da več ljudi začne prej in bolj dosledno varčevati, ob tem pa v celoti spoštuje individualno izbiro,” je pojasnila Albuquerque.
Nekatere države ta sistem že uporabljajo, podatki pa kažejo, da ljudje običajno ostanejo vpisani, ko so enkrat vključeni.
Omejene pristojnosti
Težava je, da so ti ukrepi le priporočila, saj ima EU na tem področju omejene pristojnosti.
“Ne moremo vsega iz Bruslja, obstaja pa veliko stvari, ki so v pristojnosti držav članic,” je dejal uradnik. “Na državah članicah je, da priporočila uveljavijo, to pa mora biti proces sodelovanja z njimi.”
Priporočila so del širšega načrta, predstavljenega marca pod imenom Unija varčevanja in naložb, katere cilj je usmeriti do 10 tisoč milijard evrov iz bančnih depozitov v strateške naložbe.
Slovenija pred največjim porastom stroškov
Za Slovenijo so ta priporočila posebej pomembna. OECD je v svoji analizi slovenskega pokojninskega sistema opozoril, da bo Slovenija imela največji porast pokojninskih stroškov kot odstotek BDP v celotni Evropski uniji zaradi pospešenega staranja prebivalstva in nizkih stopenj zaposlenosti starejših delavcev.
