Dušikova gnojila so bila julija v Sloveniji za 31,5 odstotka dražja kot pred letom, januarja, ko se je začelo dokončno obdobje mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), pa so se glede na december podražila le za 1,3 odstotka, kažejo podatki Statističnega urada RS (SURS). Največ so se podražila marca, ko je indeks cen dušikovih gnojil v enem mesecu poskočil za 24,4 odstotka.
Februarja so se dušikova gnojila podražila za 2,2 odstotka in aprila še za 6,2 odstotka. Maja in junija so se pocenila za 0,6 oziroma 1,6 odstotka. Gnojila in sredstva za izboljšavo tal so bila v drugem četrtletju v povprečju za 25,2 odstotka dražja kot v istem četrtletju lani. V EU so se v tem času po podatkih Eurostata podražila za 13,4 odstotka.
| Cene dušikovih gnojil v Sloveniji | ||
| Indeks cen inputov v kmetijstvu — povprečje 2020=100 | ||
| Mesec | Indeks | Glede na prejšnji mesec |
| december 2025 | 174,60 | izhodišče |
| januar 2026 | 176,79 | +1,3 % |
| februar 2026 | 180,75 | +2,2 % |
| marec 2026 | 224,77 | +24,4 % |
| april 2026 | 238,71 | +6,2 % |
| maj 2026 | 237,25 | -0,6 % |
| junij 2026 | 233,41 | -1,6 % |
| julij 2026 | 233,41 | 0,0 % |
| Lider.si | Vir: SURS, indeksi cen inputov v kmetijstvu. Dokončno obdobje CBAM velja od 1. januarja 2026. | ||
Po podatkih S&P Global so motnje v ladijskem prometu skozi Hormuško ožino, ki so sledile izbruhu spopada na Bližnjem vzhodu 28. februarja, prizadele okoli 24 odstotkov svetovnega pomorskega izvoza amoniaka, osnovne surovine za dušikova gnojila. Granulirana sečnina se je po istih podatkih do 13. marca podražila z manj kot 500 na 680 dolarjev za tono. Svetovna banka je v aprilskem pregledu surovinskih trgov zapisala, da se je sečnina marca glede na februar podražila za 53,7 odstotka na povprečno 725,6 dolarja za tono, kar je najvišja raven v zadnjih štirih letih.
Evropsko združenje kmetov in kmetijskih zadrug Copa-Cogeca je v pozivu 4. maja trdilo, da so se gnojila januarja in februarja, po uvedbi CBAM, v EU podražila v povprečju za 15 odstotkov in da so evropski proizvajalci svoje cene prilagodili uvoznim. Strošek dajatve za letos je ocenilo na okoli 820 milijonov evrov. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je zahtevala, naj Slovenija podpre takojšnje začasno izvzetje gnojil iz mehanizma. Ministrstvo za finance je 14. maja v odgovoru na dopis KGZS navedlo, da je pri gnojilih pribitek k privzetim vrednostim izpustov 1 odstotek, pri drugem blagu pa 10 odstotkov, in da prag 50 ton letnega uvoza manjše uvoznike razbremeni obveznosti. Evropska komisija je februarja predlagala začasno odpravo carin na uvoz sečnine in amoniaka ter prihranek pri uvoznih dajatvah ocenila na okoli 60 milijonov evrov, kar je manj kot desetina zneska, na katerega je strošek CBAM ocenilo združenje Copa-Cogeca. Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je ob predstavitvi predloga ocenil, da bo ukrep približno izravnal stroške CBAM.
| Kaj kmet plača in kaj dobi, julij 2026 glede na julij 2025 | |
| Stroški — cene inputov v kmetijstvu | |
| Input | Sprememba |
| Dušikova gnojila | +31,5 % |
| Gnojila in sredstva za izboljšavo tal | +26,3 % |
| Vsi tekoči inputi v kmetijstvu | +5,7 % |
| Prihodki — cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih | |
| Pridelek | Sprememba |
| Kmetijski pridelki skupaj | -8,2 % |
| Kravje mleko | -26,5 % |
| Pšenica in pira | -5,5 % |
| Koruza v zrnju | -4,2 % |
| Lider.si | Vir: SURS, indeksi cen inputov v kmetijstvu in indeksi cen kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih | |
Kupone CBAM za letošnji uvoz bodo uvozniki lahko kupovali od februarja 2027, za uvoz v tretjem četrtletju pa po ceni 82,32 evra za tono izpustov ogljikovega dioksida. Evropski parlament je 15. septembra v stališču do razširitve mehanizma črtal možnost začasnega izvzetja blaga ob hudih motnjah na trgu, za katero se je zavzemala KGZS. Nadomestil jo je z obveznostjo, da Komisija v takih razmerah prihodke od CBAM za omejen čas preusmeri v prizadete panoge.
Po ekonomskih računih za kmetijstvo, ki jih objavlja SURS, je slovensko kmetijstvo lani za gnojila in sredstva za izboljšavo tal namenilo 71,7 milijona evrov. Kmetije so lani porabile 112.457 ton mineralnih gnojil. Ob enakih količinah in povprečni podražitvi gnojil v prvih sedmih mesecih, ki je glede na enako obdobje lani znašala 17,8 odstotka, bi slovensko kmetijstvo letos za gnojila plačalo okoli 12,8 milijona evrov več, kaže izračun Lider.si. Znesek je 2,0 odstotka lanskega faktorskega dohodka kmetijstva, ki je znašal 635,5 milijona evrov.
Cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih pa so bile julija po podatkih SURS za 8,2 odstotka nižje kot pred letom, cene kravjega mleka za 26,5 odstotka, pšenice in pire za 5,5 ter koruze v zrnju za 4,2 odstotka. Cene vseh tekočih inputov v kmetijstvu so bile julija za 5,7 odstotka višje kot leto prej. V indeksu cen tekočih inputov imajo gnojila 9,6-odstotno utež.
Uvozniki, ki letno iz tretjih držav pripeljejo več kot 50 ton blaga, za katero velja CBAM, bodo strošek za letošnji uvoz prvič obračunali v deklaraciji, ki jo morajo oddati do 30. septembra 2027. Indeks cen dušikovih gnojil je julija ostal na junijski ravni 233,41 točke, kar je 33,7 odstotka nad decembrsko ravnjo, zadnjo pred uvedbo CBAM.













