Elektrika za leto 2027 stane 169,78 evra za megavatno uro, 83 odstotkov več kot februarja

Podjetje, ki na leto porabi 1.000 megavatnih ur elektrike in je energijo za leto 2027 zakupilo 16. oktobra, zanjo plača 169.780 evrov, kar je 77.130 evrov oziroma 83 odstotkov več kot ob nakupu 13. februarja, kaže izračun Lider.si na podlagi borznih cen iz analize, ki jo je 22. oktobra objavila družba Eles.

Direktor Elesa Aleksander Mervar v analizi upošteva cene na borzi EEX za madžarski trg, ki je po njegovih navedbah zaradi geografske bližine in večje likvidnosti najprimernejša referenca za Slovenijo. Terminska cena pasovne električne energije za leto 2027 je bila letos najnižja 13. februarja, ko je znašala 92,65 evra za megavatno uro, do 16. oktobra pa se je zvišala na 169,78 evra. Izračun Lider.si zajema samo pasovno energijo, brez trgovske marže, stroškov čezmejnih prenosnih zmogljivosti, omrežnine, dajatev in DDV.

Že sama borzna cena za leto 2027 je višja od cene, ki jo je povprečni negospodinjski odjemalec v drugem četrtletju 2026 plačal za dobavo elektrike, in od njegove celotne cene brez DDV. Po podatkih Ministrstva za infrastrukturo in energetiko je ta odjemalec za dobavo plačal 110,2 evra za megavatno uro. Skupaj z omrežnino v višini 18,2 evra, dajatvami v višini 9,2 evra in trošarino je njegova cena brez DDV znašala približno 139 evrov.

Elektrika za november 2026 je 16. oktobra na terminskem trgu stala 246,70 evra za megavatno uro, za januar 2027 pa 236,99 evra, kar je več od 169,78 evra za letni produkt na isti dan. Po Mervarjevih navedbah je bilo elektriko za letošnje in prihodnje leto po razmeroma nizkih cenah mogoče kupiti predvsem do konca marca. Mervar izraža bojazen, da bodo cene tudi ob ugodnem razpletu za 50 do 70 odstotkov višje od tistih, ki so veljale do sredine februarja.

Največji porabnik elektrike, priključen na srednjenapetostno distribucijsko omrežje, je leta 2025 po Mervarjevih navedbah ustvaril približno devet milijonov evrov čistega poslovnega izida. Po Mervarjevem izračunu, v katerem je poleg pasovne upoštevana tudi konična energija, bi ga letni produkt za leto 2027, kupljen ob letošnjem dnu cen, stal okoli 13,4 milijona evrov, kupljen 16. oktobra pa približno 9,9 milijona evrov več. Že samo povečanje stroška bi preseglo njegov celotni čisti poslovni izid iz leta 2025. Podjetja Mervar v analizi ne imenuje.

Gospodinjstva bodo po Mervarjevi oceni leta 2027 cenovnim tveganjem manj izpostavljena kot nekateri negospodinjski odjemalci, ker trgovci potrebe gospodinjstev praviloma cenovno zavarujejo vnaprej in za daljše obdobje. Družba GEN-I je 31. avgusta zagotovila, da do konca leta 2027 ne bo zvišala cen, ki za gospodinjstva po rednem ceniku veljajo od 1. marca 2025, za male poslovne odjemalce pa od 1. decembra 2024. Zaveza velja za obstoječe odjemalce in za tiste, ki se družbi pridružijo do 31. decembra 2026. Številna podjetja so po Mervarjevih navedbah pogodbe sklenila še pred letošnjim zvišanjem terminskih cen, zato bo pri njih neposredni vpliv cenovnega šoka bistveno manjši. Mervar dodaja, da čakanje lahko prinese prihranek, če cene padejo, in da bi morebitna umiritev geopolitičnih razmer ter cenejši plin lahko pomembno vplivala na evropske cene elektrike.

Mervar meni, da bi težko utemeljili zahtevo, naj država v celoti prevzame posledice visokih cen tudi za podjetja, ki bi elektriko lahko pravočasno zakupila, pa so z nakupom odlašala v upanju na nižje cene. Leta 2025 je sodeloval v delovni skupini, ki je na podlagi evropskih pravil CISAF pripravljala metodologijo pomoči elektrointenzivnemu gospodarstvu. Zgornjo referenčno nabavno ceno bi bilo po njegovi oceni smiselno določiti na približno 108 evrov za megavatno uro, skupaj z bruto maržo, ki vključuje tudi stroške čezmejnih prenosnih zmogljivosti, pa na približno 119 evrov. Mervar podpira začasno znižanje DDV na energente z 22 na 9,5 odstotka, ki ga predvideva osnutek interventnega zakona, in predlaga, naj znižana stopnja velja vse leto 2027.

Po podatkih o bilanci električne energije v Elesovi analizi je bila Slovenija od 1. januarja do 5. oktobra 2026 neto uvozno odvisna v 6.220 od 6.672 ur oziroma v 93 odstotkih ur, domača proizvodnja, upoštevana brez črpalne hidroelektrarne Avče in s polovico proizvodnje Nuklearne elektrarne Krško, pa je pokrila 67 odstotkov porabe.