Ena sama delnica je pognala Wall Street na rekord, nafta pa do jutra izgubila desetino vrednosti

Borze v New Yorku je v četrtek na nov rekord ponesel val nakupov, ki ga je sprožila ena sama delnica. Programsko podjetje Snowflake je v enem dnevu pridobilo 36 odstotkov in okrepilo zaupanje v tehnološki sektor, dovolj, da sta S&P 500 in Nasdaq kljub najvišji inflaciji v treh letih sklenila na najvišji ravni doslej. Cena nafte je v istem tednu izgubila več kot desetino vrednosti, kar utegne sčasoma olajšati slovenske račune za bencin.

Zjutraj so se borze odprle pod pritiskom, potem ko so ameriške sile že drugič v tem tednu napadle iranske vojaške cilje, Teheran je sporočil, da je zadel ameriško oporišče, Kuvajt pa je aktiviral protizračno obrambo. Razpoloženje se je obrnilo šele opoldne, ob poročilu Axiosa o 60-dnevnem dogovoru med Washingtonom in Teheranom o podaljšanju premirja in postopni obnovi izvoza energentov iz Perzijskega zaliva.

Preobrat je sprožil Snowflake. Potem ko je presegel napovedi in objavil šestmilijardni dogovor o porabi v Amazonovem oblaku, so se za njim zvrstili veliki ponudniki umetne inteligence. Proizvajalci čipov in Salesforce so, nasprotno, padli.

Trgovci ostajajo prilepljeni na novice o premirju. “Vlagatelji so izjemno občutljivi na razplet pogajanj,” je dejal Jamie Cox iz družbe Harris Financial Group in dodal, da mnogi kupujejo zgolj zato, da ne bi zamudili rasti. Jitania Kandhari iz Morgan Stanley Investment Management je bila previdnejša, a konstruktivna, saj vlagatelje pri visokih vrednotenjih po njenem mnenju drži pokonci odpornost svetovnega gospodarstva in rast dobičkov podjetij.

Rekordi se nizajo kljub inflaciji, ki noče popustiti. Aprilski indeks osebne potrošnje, ki ga ameriška centralna banka spremlja najbolj pozorno, je bil po uradnih podatkih za 3,8 odstotka višji kot pred letom in najvišji v skoraj treh letih. John Williams iz newyorške Fed je posvaril, da bi se inflacija lahko približala štirim odstotkom, zato trgi pod novim guvernerjem Kevinom Warshom letos ne pričakujejo več znižanja obrestnih mer. Protislovje med rekordnimi tečaji in inflacijo, kakršne ni bilo tri leta, si vlagatelji razlagajo s tem, da je draginja uvožena in da bo skupaj z drago nafto izginila, ko se Hormuz znova odpre. Past je v tem, da se inflacija izkaže za trdovratnejšo in da centralna banka obresti zadrži dlje, kot upajo.

Nafto sta ves dan vlekli dve nasprotni sili, napadi v Zalivu in obeti premirja. Brent se je po napadih najprej podražil za dobra dva odstotka in se približal 97 dolarjem za sod, nato pa so ga poročila o dogovoru spet potisnila navzdol, do petka zjutraj proti 93 dolarjem. Zlato se je ustavilo tik nad dvomesečnim dnom, več kot 15 odstotkov pod ravnjo izpred začetka vojne 28. februarja.

Evropske borze so dan večinoma končale v minusu. Vseevropski Stoxx 600 je izgubil pol odstotka, izstopali pa so obrambni proizvajalci, ki so močno pridobili, potem ko je ukrajinski parlament ratificiral 90-milijardni posojilni dogovor z EU, Švedska pa naj bi Kijevu dobavila lovce gripen. Marco Rubio je dejal, da so pogajanja z Iranom nekoliko napredovala.

V petek zjutraj so svetovne delnice ostale na rekordnih ravneh, azijske borze pa so pridobivale ob upanju na dogovor o Hormuzu. Brentu se po Reutersovih podatkih obeta najstrmejši tedenski padec v skoraj dveh mesecih, čeprav dogovora o odpravi omejitev za ladijski promet predsednik Donald Trump še ni potrdil, iranski državni mediji pa trdijo, da ni dokončen. Donos ameriške desetletne obveznice je pri 4,45 odstotka. Čez dan bodo objavljene prve ocene evropske inflacije za maj, od izida dogovora o Hormuzu pa je odvisna naslednja poteza cen nafte in s tem evropskih cen goriva.