Italijanska energetska družba Eni je sprejela končno naložbeno odločitev za razvoj plinskega polja Cronos v ciprskem delu vzhodnega Sredozemlja. Projekt bo Cipru prvič omogočil izvoz zemeljskega plina, prve dobave pa načrtujejo leta 2028, poroča ANSA. Večina utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) bo namenjena evropskim trgom.
Nahajališče Cronos v raziskovalnem bloku 6 vsebuje več kot tri bilijone kubičnih čevljev zemeljskega plina (3 Tcf). Po načrtih bo plin po podmorskem plinovodu potoval do egiptovskega plinskega polja Zohr, kjer ga bodo predelali, nato pa utekočinili v obratu Damietta na egiptovski obali in ga izvažali na mednarodne trge.
Projekt predstavlja pomemben korak pri vključevanju Cipra med proizvajalke zemeljskega plina in krepi energetsko povezovanje držav vzhodnega Sredozemlja. Ker bo plin izvažan v obliki utekočinjenega zemeljskega plina, bo lahko dosegel tudi evropske kupce.
Izvršni direktor Enija Claudio Descalzi je ob potrditvi naložbe dejal, da bo projekt Cipru omogočil, da postane proizvajalec in izvoznik zemeljskega plina, hkrati pa bo prispeval k oblikovanju regionalnega plinskega vozlišča v vzhodnem Sredozemlju.
Po njegovih besedah projekt temelji na izkoriščanju že obstoječe egiptovske energetske infrastrukture, kar omogoča hitrejši začetek proizvodnje in nižje investicijske stroške v primerjavi z gradnjo povsem novih izvoznih zmogljivosti.
Eni poudarja, da bo projekt prispeval tudi k večji razpršenosti evropskih virov oskrbe z zemeljskim plinom. Po začetku vojne v Ukrajini si Evropska unija prizadeva zmanjšati odvisnost od posameznih dobaviteljev in povečati uvoz utekočinjenega zemeljskega plina iz različnih regij.
