Evropska unija je kljub nižji zapolnjenosti skladišč zemeljskega plina od zgodovinskih ravni pripravljena na zimo, je na podlagi poročila sistemskih operaterjev prenosnega plinskega omrežja zatrdila Evropska komisija. Nižje zaloge naj bi po njenem mnenju Unija nadomestila z večjim uvozom utekočinjenega zemeljskega plina, pri čemer ima na voljo precej neizkoriščenih zmogljivosti uvoznih terminalov.
Letos je slika drugačna kot v prejšnjih letih. Skladišča so bila ob vstopu v jesen zapolnjena manj kot običajno, Komisija pa je državam članicam dovolila, da namesto obvezne 90-odstotne napolnjenosti izkoristijo prožnost in cilj znižajo na 80 odstotkov, ki ga morajo doseči med začetkom oktobra in začetkom decembra. S tem je Bruselj priznal, da polnjenje skladišč do zdajšnjih ciljev ob dragem plinu letos ni bilo mogoče, hkrati pa ocenil, da nižja raven zalog ob zadostnih sprotnih dobavah ne ogroža oskrbe.
Ključna negotovost ni toliko razpoložljivost plina kot njegova cena in dogajanje na Bližnjem vzhodu. Skozi Hormuško ožino poteka približno petina svetovnih zmogljivosti za utekočinjeni plin, zato motnje v tej regiji neposredno zmanjšujejo količine na trgu in dvigujejo cene. Evropa se poleg tega za vsako dodatno pošiljko utekočinjenega plina poteguje z azijskimi kupci, kar cene dodatno tišči navzgor. Komisija zato pripravljenost na zimo pogojuje z nemotenimi sprotnimi dobavami, sistemski operaterji pa opozarjajo, da bi ob kombinaciji nizkih zalog in omejenega uvoza utekočinjenega plina lahko bili potrebni dodatni ukrepi na strani ponudbe ali porabe.
Za Slovenijo fizična oskrba po zagotovilih domačih akterjev ni ogrožena. Operater prenosnega omrežja Plinovodi ne vidi neposrednega tveganja za dobavo, saj se opira na dobro povezanost s sosednjimi sistemi ter na dodatne zmogljivosti prek Hrvaške in terminala za utekočinjeni plin na Krku. Tudi največji trgovec Geoplin zagotavlja, da varnost oskrbe ni vprašljiva, in opozarja na razpršenost virov. Slovenija je sicer močno odvisna od ene smeri, saj je lani skoraj ves uvoz, okoli 94 odstotkov, prišel prek avstrijskega vozlišča Baumgarten.
Kjer Slovenija torej ni ranljiva pri količinah, je bolj izpostavljena pri cenah. Višje cene plina se lahko prelijejo v veleprodajne cene elektrike takrat, ko ceno postavljajo plinske elektrarne, prek vhodnih stroškov pa obremenjujejo tudi industrijo. Gospodinjstva pri tem pomenijo le približno desetino celotne porabe plina, njihove položnice pa so kratkoročno zavarovane, ker dobavitelji kupujejo vnaprej. Če pa bodo visoke cene vztrajale dlje časa, se bo to postopno poznalo tudi pri končnih odjemalcih. Zima bo tako preizkus ne toliko tega, ali bo plina dovolj, ampak po kakšni ceni bo na voljo.
