Na zasedanju ministrov EU za kmetijstvo in ribištvo je bila v ospredju prihodnja evropska strategija za živinorejo ter načrt za povečanje samooskrbe z beljakovinskimi rastlinami. Slovenija je ob tem poudarila, da je živinoreja strateška panoga domačega kmetijstva, zato mora Evropska unija pri pripravi novih pravil upoštevati posebnosti držav z zahtevnejšimi naravnimi pogoji za pridelavo hrane.
Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je opozoril, da je večina slovenskega ozemlja na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko pridelavo, zato je živinoreja za številne kmetije ključna gospodarska dejavnost. Po njegovih besedah mora prihodnja evropska politika zagotoviti zadostno finančno podporo za prilagoditev proizvodnje, zmanjšati administrativna bremena ter okrepiti položaj družinskih kmetij, mladih kmetov in prevzemnikov kmetij.
Pomemben del razprave je bil namenjen tudi načrtu EU za beljakovine, s katerim želi Bruselj povečati pridelavo stročnic in oljnic ter zmanjšati odvisnost Unije od uvožene soje in drugih beljakovinskih krmil. Po oceni Slovenije bi to okrepilo prehransko varnost, razvoj lokalnih dobavnih verig in odpornost evropskega agroživilskega sektorja.
Evropski komisar za kmetijstvo Christophe Hansen je napovedal tudi nove zakonodajne predloge na področju dobrobiti rejnih živali. Pravila za rejo kokoši nesnic in brojlerjev naj bi Evropska komisija predstavila do konca leta 2026, za prašičerejo pa v letu 2027.
Ob robu zasedanja se je minister Cigler Kralj srečal tudi z italijanskim in avstrijskim kolegom. Govorili so o posledicah vremenskih ujm, upravljanju velikih zveri, prihodnji skupni kmetijski politiki ter ukrepih za večjo odpornost evropskega kmetijstva.
