Evropska unija je danes posodobila svoj seznam nekooperativnih jurisdikcij za davčne namene, znan tudi kot seznam davčnih oaz. Finančni ministri so s črne liste umaknili Panamo in Vietnam, potem ko sta državi naredili korake naprej pri reševanju odprtih vprašanj, na njej pa med osmimi jurisdikcijami ostaja tudi Ruska federacija.
Seznam je orodje EU v boju proti davčnim utajam, goljufijam in izogibanju plačilu davka. Temelji na preverjanju davčne preglednosti, poštene obdavčitve in izpolnjevanja mednarodnih standardov, posodablja pa se dvakrat na leto. Razdeljen je na dva dela. Priloga I je prava črna lista nekooperativnih jurisdikcij, Priloga II pa je nekakšna siva lista držav, ki sodelujejo in so se zavezale k izboljšavam, a jih še niso v celoti uresničile.
Panama in Vietnam sta bili z današnjo odločitvijo premeščeni s črne na sivo listo, kjer bosta ostali, dokler Svetovni forum ne opravi podrobnega pregleda njunih okvirov za izmenjavo informacij. Vanuatu je sicer napredoval pri davčni preglednosti, a zaradi nerešenih vprašanj glede poštene obdavčitve ostaja na črni listi. Hkrati je Svet zabeležil novo pomanjkljivost pri Angvili, ker ni uredila vprašanj, povezanih z izmenjavo informacij. Po teh spremembah črno listo sestavlja osem jurisdikcij, in sicer Ameriška Samoa, Angvila, Guam, Palau, Ruska federacija, Turks in Caicos, Ameriški Deviški otoki in Vanuatu.
Spremembe so tudi na sivi listi. Z nje je bil umaknjen Belize, potem ko je uredil izmenjavo informacij na zahtevo, Črna gora pa je izpolnila zavezo glede pregleda Svetovnega foruma, a bo še naprej pod nadzorom do objave izida. Brunej je dobil dodaten čas za uskladitev. Sivo listo tako trenutno sestavlja deset jurisdikcij, med njimi Britanski Deviški otoki, Brunej, Esvatini, Grenlandija, Jordanija, Črna gora, Maroko, Panama, Turčija in Vietnam.
Za slovenska podjetja je seznam pomemben predvsem zaradi posledic, ki jih prinaša. Uvrstitev na črno listo državam članicam omogoča uporabo tako imenovanih obrambnih davčnih ukrepov, ki lahko vključujejo strožje davčno obravnavo, dodatne obveznosti poročanja in omejitve pri priznavanju odhodkov pri poslih z uvrščenimi jurisdikcijami. Prav zato je za podjetja z mednarodnimi dejavnostmi pomembno, kje se nahajajo njihovi poslovni partnerji in povezane družbe.
Posebej izstopa Ruska federacija, ki ostaja na črni listi v obdobju sankcij, od regionalnih trgov pa sta na sivi listi tudi Črna gora in Turčija, kjer so slovenska podjetja dejavna.
Seznam je bolj vzvod pritiska kot kazen, saj je njegov cilj države pripraviti do sprememb. Ravno zato je dvakrat letno posodabljanje pomembno, saj se uvrstitve spreminjajo, s tem pa tudi davčne posledice za podjetja, ki z njimi poslujejo.
