Evropska unija je sprejela uredbo, ki uvaja dodatne carine na preostale kmetijske proizvode in nekatera gnojila iz Rusije in Belorusije. Namen ukrepa je zmanjšati odvisnost EU od tega uvoza ter omejiti ruske izvozne prihodke, s čimer se zmanjšuje možnost financiranja vojne proti Ukrajini.
Nove carine bodo začele veljati 1. julija 2025 in bodo v treh letih postopoma zvišane, zlasti za gnojila na osnovi dušika. EU želi s tem spodbuditi diverzifikacijo virov oskrbe, povečati domačo proizvodnjo in zaščititi evropsko industrijo gnojil ter kmete.
Poleg tega bodo carine zajele tudi druge kmetijske izdelke, kot so sladkor, moka, riž in krma za živali, ki so v letu 2023 predstavljali približno 15 % vsega kmetijskega uvoza iz Rusije.
Reakcije in izzivi
Evropski kmetje so do ukrepov kritični, saj opozarjajo, da lahko višje carine povzročijo rast svetovnih cen gnojil in povečajo proizvodne stroške. Organizacije, kot sta Odbor strokovnih kmetijskih organizacij (Copa) in Splošna konfederacija kmetijskih zadrug (Cogeca), opozarjajo, da gre za tveganje za prehransko varnost in konkurenčnost kmetijstva v EU.
Po drugi strani pa proizvajalci gnojil pozdravljajo ukrepe kot nujne za zaščito evropske industrije pred poceni uvozom iz Rusije in Belorusije.
Za Slovenijo, ki je del evropskega trga, bodo nove carine prav tako pomenile zmanjšanje uvoza ruskih in beloruskih kmetijskih proizvodov ter gnojil, kar naj bi spodbudilo večjo proizvodnjo domačih surovin.
Lahko pa zvišanje carin vpliva na višje cene gnojil in nekaterih kmetijskih izdelkov, kar lahko poveča stroške pridelave in vpliva na konkurenčnost slovenskih kmetov. Zato je pomembno, da pristojni spremljajo vpliv ukrepov in po potrebi prilagodijo podporo kmetijstvu, da ohranijo stabilnost in rast v sektorju.
Z uvedbo novih carin EU jasno izraža svojo zavezanost zmanjšanju odvisnosti od Rusije in Belorusije, hkrati pa se sooča z izzivi, kako zagotoviti stabilno in cenovno dostopno oskrbo kmetijskih proizvodov in gnojil za evropske in s tem tudi slovenske kmete.
