Evropejci varčujejo več kot Američani, a bogatijo počasneje, Slovenci imajo v vlogah 44 odstotkov prihrankov

Zahodnoevropska gospodinjstva so v zadnjih desetih letih glede na svoje finančno premoženje varčevala več kot severnoameriška, a so se njihova finančna sredstva povečevala po 3,9 odstotka na leto, severnoameriška pa po 6,9 odstotka, kaže Globalno poročilo o premoženju, ki ga je 29. septembra objavila zavarovalniška skupina Allianz. Novi prihranki so v Zahodni Evropi vsako leto v povprečju dosegli 2,4 odstotka obstoječih finančnih sredstev, v Severni Ameriki pa 2,1 odstotka. Razliko je po Allianzovi analizi ustvarila rast vrednosti naložb, ki je v Severni Ameriki prispevala 71 odstotkov povečanja finančnih sredstev, v Zahodni Evropi pa 36 odstotkov.

Nemška finančna sredstva so po podatkih Allianza v zadnjem desetletju rasla po 6,0 odstotka na leto, primerljivo s severnoameriškimi, a so nemška gospodinjstva za to vsako leto potrebovala nove prihranke v višini 3,9 odstotka obstoječih sredstev, skoraj dvakrat več kot severnoameriška. Rast vrednosti naložb je k povečanju nemških finančnih sredstev prispevala 33 odstotkov. Allianz v poročilu sklepa, da evropska gospodinjstva prihranke slabše pretvarjajo v premoženje kot severnoameriška. Sodelovanje na kapitalskih trgih je po oceni Allianza vse bolj odločilno za dolgoročno kopičenje premoženja. Severnoameriška gospodinjstva so lani v vrednostne papirje (delnice, obveznice in investicijske sklade) naložila 63 odstotkov novih prihrankov, zahodnoevropska pa 26 odstotkov.

Vrednostni papirji so se lani v svetovnem merilu povečali za 12,4 odstotka, vloge za 5,7 odstotka, zavarovanja in pokojninska sredstva pa za 5,0 odstotka. Svetovna finančna sredstva gospodinjstev so lani zrasla za 8,6 odstotka na rekordnih 268,4 bilijona evrov, štiri od petih evrov dodatnega premoženja pa je prinesla rast vrednosti obstoječih naložb. Novi prihranki gospodinjstev po svetu so se zmanjšali za 5,4 odstotka na 4,1 bilijona evrov. Finančna sredstva so se v Severni Ameriki povečala za 9,2 odstotka, v Zahodni Evropi pa za 4,5 odstotka. Severna Amerika, kjer imajo kanadska gospodinjstva manj kot šest odstotkov finančnih sredstev regije, je ustvarila 51,4 odstotka lanskega svetovnega povečanja.

Zahodna Evropa je imela konec lanskega leta 19 odstotkov svetovnih finančnih sredstev gospodinjstev, več kot deset odstotnih točk manj kot leta 2005. Kupna moč finančnih sredstev na prebivalca se je v dvajsetih letih do konca lanskega leta v Severni Ameriki povečala 1,6-krat, v Zahodni Evropi pa 1,3-krat. Realna finančna sredstva so bila v Zahodni Evropi konec lanskega leta 0,5 odstotka nad ravnjo iz leta 2019, v Severni Ameriki 21 odstotkov, na Kitajskem pa 70 odstotkov. Allianz Zahodno Evropo označuje za edino regijo, v kateri so finančna sredstva v tem obdobju realno stagnirala. „Svetovno premoženje je leta 2025 doseglo nov rekord, vendar je to le polovica zgodbe,“ je ob objavi poročila povedal Ludovic Subran, glavni ekonomist in glavni direktor za naložbe pri družbi Allianz.

Slovenska gospodinjstva so imela konec lanskega leta po podatkih Allianza v vlogah 44,1 odstotka finančnih sredstev, v vrednostnih papirjih 37,3 odstotka, v zavarovanjih in pokojninskih sredstvih pa 10,9 odstotka. V svetovnem povprečju obsegajo vloge 26,0 odstotka finančnih sredstev gospodinjstev, vrednostni papirji pa rekordnih 46,9 odstotka. V Severni Ameriki je delež vrednostnih papirjev 60,7-odstoten, v Italiji pa 54,0-odstoten. Pri slovenskih gospodinjstvih se je delež vrednostnih papirjev v enem letu povečal s 36,0 na 37,3 odstotka, delež vlog pa se je zmanjšal s 45,0 na 44,1 odstotka.

Bruto finančna sredstva slovenskih gospodinjstev so se lani povečala za 8,6 odstotka na 94,6 milijarde evrov, enako hitro kot svetovna in hitreje kot zahodnoevropska. Allianz neto finančna sredstva izračuna kot razliko med bruto finančnimi sredstvi in obveznostmi, nepremičnin pa ne upošteva. Neto finančna sredstva slovenskih gospodinjstev so se povečala za 9,1 odstotka na približno 74,8 milijarde evrov oziroma 35.320 evrov na prebivalca. Po neto finančnih sredstvih na prebivalca je Slovenija med 57 državami na 26. mestu, leta 2005 pa je bila na 30. mestu. Kljub uvrstitvi v zgornjo polovico lestvice ostaja pod povprečjem vseh zajetih držav, ki po izračunu oddelka Allianz Research znaša približno 36.690 evrov na prebivalca. Italija je z 91.730 evri na 13. mestu, Avstrija z 82.260 evri na 16. mestu, na vrhu lestvice pa so Združene države Amerike z 296.950 evri.

Allianz v istem poročilu visoko izpostavljenost ameriških gospodinjstev delnicam označuje za dvorezen meč. Indeks S&P 500 je od konca leta 2022 do drugega četrtletja letos pridobil približno 95 odstotkov, šest delnic (Apple, Microsoft, Google, Nvidia, Meta in Amazon) pa je prispevalo 43 odstotkov tega vzpona. Ameriška gospodinjstva imajo v delnicah, pokojninskih skladih in vzajemnih skladih 66,6 odstotka finančnih prihrankov, skoraj 28 odstotnih točk več kot evropska. V Allianzovem neugodnem scenariju bi 25-odstotni padec indeksa S&P 500 izbrisal približno 27 bilijonov dolarjev premoženja ameriških gospodinjstev, skoraj 14 odstotkov njihovega celotnega neto premoženja, in ameriško gospodarstvo potisnil v recesijo. Najpremožnejših deset odstotkov ameriških gospodinjstev ima v lasti 87,3 odstotka zasebnega premoženja v delnicah in deležih vzajemnih skladov.

Allianz za letos pričakuje približno devetodstotno rast svetovnih finančnih sredstev, v srednjem roku pa od pet- do šestodstotno letno rast. Skupina Allianz se po lastnih navedbah uvršča med največje vlagatelje na svetu, njena upravljavca premoženja PIMCO in Allianz Global Investors pa sta konec marca upravljala približno 2,0 bilijona evrov premoženja tretjih oseb.

V Sloveniji se je 5. marca letos začel uporabljati Zakon o individualnih naložbenih računih, ki ga je Ministrstvo za finance pripravilo za spodbudo dolgoročnega varčevanja v finančnih instrumentih. Donos na individualnem naložbenem računu se po pojasnilu Finančne uprave obdavči po 15-odstotni stopnji šele ob izplačilu, pri primerljivih dohodkih zunaj računa pa velja 25-odstotna stopnja. Če je prvo izplačilo opravljeno po najmanj 15 letih od odprtja računa, je dohodek davka oproščen. Finančna uprava je 26. maja sporočila, da je bilo odprtih 10.000 individualnih naložbenih računov.