Evropska komisija je danes odobrila registracijo štirih novih geografskih označb in med njimi zaščitila tudi ime hrvaškega zelja Čepinski kupus iz Osiješko-baranjske županije. Slovenija ima pri Komisiji zaščitenih 26 imen kmetijskih pridelkov in živil, 13 z zaščiteno označbo porekla in 13 z zaščiteno geografsko označbo, je razvidno iz seznama Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 12. decembra 2025.
Poleg zelja je Komisija zaščitila še mesnino Capocollo di Martina Franca iz italijanske Apulije, med Miel des Landes iz Francije in kavo Café Antigua iz Gvatemale. Po navedbah Komisije je v evropskem registru eAmbrosia že več kot 3.900 zaščitenih imen. Čepinski kupus izhaja iz hrvaške sorte belega zelja Čepinski, ima kompaktno glavo ter kratek in zaobljen kocen, celotna pridelava pa poteka ročno. Vlogo je vložilo združenje pridelovalcev „Čepinac“, načrt nadzora pa je hrvaško ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo potrdilo 6. februarja 2026. Skladnost pridelka s specifikacijo nadzoruje osiješka družba Bioinspekt.
Hrvaška je za zelje iz Varaždinske županije vložila vlogo za registracijo imena Varaždinsko zelje kot zaščitene označbe porekla, Slovenija pa je Komisiji 7. oktobra 2015 poslala obvestilo o ugovoru, kot je zapisano v izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2017/1900. V obrazloženem ugovoru je navedla, da zelje sorte Varaždinsko v Sloveniji gojijo že več kot 75 let, letno pridelavo svežega zelja za prodajo pa je ocenila na 2.800 do 4.000 ton. Registracija bi po navedbah Slovenije gospodarsko škodovala slovenskim pridelovalcem, ki bi morali prenehati gojiti to zelje, ogrozila pa bi tudi pridelavo semena slovenskih sort Varaždinsko 2 in Varaždinsko 3. Državi se v posvetovanjih nista dogovorili.
Komisija je ime Varaždinsko zelje 18. oktobra 2017 vpisala v register, prehodnega obdobja za uporabo tega imena pa slovenskim pridelovalcem ni odobrila. V uredbi je zapisala, da se ime nanaša na območje pridelave in samo po sebi potrošnikov o poreklu ne more zavajati. Imeni sort Varaždinsko 2 in Varaždinsko 3 se smeta brez časovne omejitve uporabljati pri označevanju semena in zelja, pridelanih zunaj opredeljenega geografskega območja. Na etiketi zelja mora biti jasno navedena država porekla, namigovanje na Hrvaško pa ni dovoljeno.
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2026/2293 z dne 8. oktobra 2026, s katero je ime Capocollo di Martina Franca vpisano v register, dvema italijanskima družbama dovoljuje uporabo tega imena še pet let. Družbi sta izdelek pod tem imenom zakonito in neprekinjeno tržili več kot pet let, vendar ne izpolnjujeta specifikacije, predvsem ker nimata sedeža na opredeljenem območju.
Pet od 13 slovenskih zaščitenih označb porekla si Slovenija deli s Hrvaško: Istrski pršut, Oljčno olje Istra, Meso istrskega goveda boškarina, Istrski med in Istrski ovčji sir.
