Evropska alternativa ameriškim plačilnim storitvam pridobiva uporabnike hitreje od pričakovanj. Wero, digitalna denarnica, ki jo podpira konzorcij 16 evropskih bank, je v prvem letu delovanja presegla 46 milijonov registriranih uporabnikov in obdelala več kot 7,5 milijarde evrov prenosov.
Storitev je leta 2024 kot skupno pobudo zagnala European Payments Initiative (EPI), ustanovljena z namenom, da Evropa pridobi lastno plačilno infrastrukturo, neodvisno od ameriških Vise, Mastercarda, PayPala in Googlovega ter Applovega plačilnega sistema. Za izvedbo transakcije zadostuje telefonska številka ali e-poštni naslov prejemnika. Denar prispe takoj, prek evropske infrastrukture SEPA za takojšnja plačila, brez posrednikov iz kartičnih shem.
Wero trenutno deluje v Nemčiji, Franciji in Belgiji, kjer nadomešča dosedanje nacionalne rešitve Giropay, Paylib in Payconiq. Na Nizozemskem se je januarja letos začela migracija iz priljubljenega sistema iDEAL na Wero, Luksemburg se bo pridružil junija. Podporo je napovedala tudi avstrijska Payment Services Austria, ki upravlja plačilno infrastrukturo za tamkajšnje banke.
Pobudi se pridružujejo tudi finteh podjetja zunaj tradicionalnega bančništva. Po poročanju European Business Magazine sta se leta 2025 konzorciju pridružila tako Revolut kot N26, kar bo Werovo pokritost dodatno razširilo.
Ključni preboj je sledil konec leta 2025, ko so prvi spletni trgovci v Nemčiji začeli sprejemati Wero kot plačilno sredstvo. Med francoskimi trgovci, ki so podpisali sporazum o sodelovanju z EPI, so med drugim Air France, E.Leclerc in Orange. Francoski davčni organ DGFIP je napovedal, da bo Wero vključil med plačilna sredstva za javne storitve. Plačevanje na fizičnih blagajnah prek tehnologije NFC je na načrtu za leti 2026 in 2027.
Ambicija EPI sega dlje od plačil med posamezniki. Načrt predvideva tudi obročna plačevanja, naročnine, digitalno identifikacijo in programe zvestobe za trgovce. Partnerstvo z združenjem EuroPA, ki povezuje plačilne sisteme iz 15 evropskih držav z več kot 382 milijoni potencialnih uporabnikov, napoveduje širitev čez krog sedanjih držav članic.
Projekt nastaja v času, ko Evropska centralna banka pripravlja uvedbo digitalnega evra, predvidoma do leta 2029. Oba projekta sta del širšega prizadevanja za zmanjšanje geopolitične ranljivosti Evrope na področju plačilne infrastrukture, ki je danes pretežno v rokah ameriških podjetij.
