Bela hiša je v petek odredila takojšnjo prekinitev vseh poslovnih odnosov med zveznimi agencijami in podjetjem Anthropic, razvijalcem umetne inteligence Claude. Ministrstvo za obrambo je obenem podjetje razglasilo za “tveganje v dobavni verigi za nacionalno varnost” — oznako, ki jo ameriška vlada sicer uporablja za podjetja iz sovražnih držav, kot sta kitajski Huawei in ruski Kaspersky Lab.
Odločitev zaključuje tedenski javni spor med Pentagonom in enim najnaprednejših razvijalcev umetne inteligence na svetu. Anthropic je od julija lani imel z ministrstvom za obrambo pogodbo v vrednosti do 200 milijonov dolarjev in bil prvi ponudnik umetne inteligence, ki je dobil dovoljenje za delo na tajnih vojaških omrežjih. Pentagon je zahteval, da podjetje umakne dve omejitvi iz pogodbe: prepoved uporabe modela Claude za množični nadzor ameriških državljanov in prepoved njegove uporabe v popolnoma avtonomnih orožnih sistemih brez človeškega nadzora.
Direktor Anthropica Dario Amodei je v četrtek zavrnil ultimat in zapisal, da “s čisto vestjo ne moremo pristati na njihovo zahtevo”. Pentagon je nato postavil rok do petka do 17.01 po vzhodnem času. Ko je rok potekel brez dogovora, se je odzval predsednik Trump.
“Levičarski norci pri Anthropicu so naredili katastrofalno napako,” je Trump zapisal na omrežju Truth Social. “Usmerjam VSAKO zvezno agencijo v vladi Združenih držav Amerike, da NEMUDOMA PREKINE vso uporabo tehnologije Anthropica.” Za Pentagon je določil šestmesečno prehodno obdobje, saj je tehnologija Claude že globoko vgrajena v vojaške sisteme.
Obrambni minister Pete Hegseth je na omrežju X dodal, da bo oznaka “tveganje v dobavni verigi” pomenila, da noben dobavitelj, izvajalec ali partner, ki posluje z ameriško vojsko, ne bo smel imeti nobenih poslovnih odnosov z Anthropicom. “Ameriški borci ne bodo nikoli talci ideoloških muh velikih tehnoloških podjetij,” je zapisal Hegseth. “Ta odločitev je dokončna.”
Označba za tveganje v dobavni verigi presega zgolj izgubo vladne pogodbe. Kot poroča CNN, velik del Anthropicovega uspeha temelji na pogodbah z velikimi podjetji, od katerih mnoga poslujejo tudi s Pentagonom. Vsa ta podjetja bi morala dokazati, da pri svojem delu za vojsko ne uporabljajo Anthropicove tehnologije. Po oceni centra za ameriško naprednost (Center for American Progress) bi to lahko “uničilo Anthropicov poslovni zagon in načrtovano prvo javno ponudbo delnic”.
Finančno sam Pentagonov kontrakt za Anthropic ni usoden. Podjetje je pred kratkim zaprlo krog financiranja serije G v višini 30 milijard dolarjev pri vrednotenju 380 milijard, kot poroča ainvest.com. Letni prihodki dosegajo 14 milijard dolarjev. Toda posredni učinki oznake za tveganje v dobavni verigi bi lahko prizadeli znatno širši del posla.
Spor je sprožil reakcijo, ki je Pentagon verjetno ni pričakoval. Po poročanju TechCruncha je več kot 300 zaposlenih pri Googlu in več kot 60 pri OpenAI podpisalo odprto pismo z naslovom “Ne bomo razdeljeni”, v katerem pozivajo vodstva svojih podjetij, naj se postavijo ob bok Anthropicu. “Pentagon skuša razdeliti vsako podjetje s strahom, da bo drugo popustilo,” piše v pismu. “Ta strategija deluje le, če nihče od nas ne ve, kje stojijo drugi.”
Direktor OpenAI Sam Altman je v petek za CNBC povedal, da deli Anthropicove “rdeče črte” glede avtonomnega orožja in množičnega nadzora. “Osebno menim, da Pentagon ne bi smel groziti s Zakonom o obrambni proizvodnji proti tem podjetjem,” je dejal. Jeff Dean, glavni znanstvenik pri Googlovi enoti DeepMind, je na omrežju X zapisal, da množični nadzor “krši četrti amandma in ima zastraševalni učinek na svobodo izražanja”.
Na drugi strani je Emil Michael, višji Pentagonov funkcionar, ki je vodil pogajanja, na omrežju X Amodia označil za “lažnivca z božjim kompleksom”, ki “želi osebno nadzirati ameriško vojsko in mu je vseeno, da s tem ogroža varnost države”. Tiskovni predstavnik Pentagona Sean Parnell je zatrdil, da vojska “nima nobenega interesa” za množični nadzor Američanov ali za razvoj popolnoma avtonomnega orožja.
Toda pri Anthropicu so sporočili, da nova pogodbena besedila, ki so jih prejeli od Pentagona, “niso naredila praktično nobenega napredka pri preprečevanju uporabe Clauda za množični nadzor Američanov ali v popolnoma avtonomnih orožjih”. Podjetje je dodalo, da so “nova besedila, ki so bila predstavljena kot kompromis, v resnici vsebovala pravniške klavzule, ki bi omogočile, da se te zaščite po želji zaobidejo”.
Člani senatnega odbora za oborožene sile so po poročanju ABC News poslali zasebno pismo obema stranema z nagovorom k nadaljevanju pogajanj in iskanju rešitve s pomočjo Kongresa.
Zamenjava Anthropicove tehnologije za Pentagon ne bo preprosta. Gregory Allen, svetovalec pri centru za strateške in mednarodne študije (CSIS), je za Bloomberg povedal, da uporabniki znotraj ministrstva za obrambo “obožujejo Claude” in da omejitve v praksi “niso bile nikoli sprožene”. Elon Muskov Grok je sicer dobil dovoljenje za tajne sisteme, toda po ocenah Pentagona ni tako napreden kot Claude.
Profesor prava Alan Rozenshtein z Univerze v Minnesoti je za CNN ocenil, da vlada “v resnici želi nadaljevati uporabo Anthropicove tehnologije in samo izkorišča vsak vzvod pritiska, ki ga ima”. Analitičarka Lauren Kahn iz georgetownskega centra za varnost in nastajajočo tehnologijo je za CNBC opozorila, da bi vlada s takšnim pristopom lahko odvrnila tehnološka podjetja od sodelovanja z obrambnim sektorjem. “Resnično me skrbi, da bodo zasebna podjetja rekla, da se ne splača delati z obrambnim sektorjem,” je dejala.
Spor sega globlje od posamezne pogodbe. V jedru je vprašanje, ali lahko ameriško podjetje postavi pogoje uporabe za lastne izdelke — ali pa to po svoji volji določi izvršna veja oblasti. Odgovor, ki bo sledil v prihodnjih mesecih, bo določil pravila igre za celotno industrijo umetne inteligence.
