Delniški indeksi na vodilnih evropskih borzah danes beležijo upad vrednosti, vlagatelji pa zadržano spremljajo objave četrtletnih poslovnih rezultatov podjetij. Evro proti ameriškemu dolarju izgublja, medtem ko se evropske borze gibljejo v rdečem.
Največji indeks območja evra, Eurostoxx 50, je dopoldne izgubil 1,56 odstotka. Frankfurtski DAX je padel za 1,70 odstotka, pariški CAC 40 za 1,61 odstotka, londonski FTSE 100 pa za 0,96 odstotka. Tudi regionalni indeksi so pod pritiskom: dunajski ATX izgublja 1,56 odstotka vrednosti, milanski FTSE MIB 1,46 odstotka, züriški SMI pa skoraj odstotek.
Evro je nekoliko oslabil v primerjavi z ameriškim dolarjem. Na frankfurtski borzi je za evro dopoldne bilo treba odšteti 1,1509 dolarja, kar predstavlja 0,1-odstotni padec glede na konec ponedeljkovega trgovanja.
Azijski delniški trgi so se prav tako znižali. Japonski Nikkei 225 je zdrsnil za 1,74 odstotka, šanghajski SSE Composite za 0,41 odstotka, hongkonški Hang Seng za 0,79 odstotka, seulski Kospi pa je izgubil 2,37 odstotka. Singapurski STI je padel za 0,56 odstotka.
V ZDA so se trgi končali mešano. Dow Jones je izgubil 0,48 odstotka in končal pri 47.336,68 točke, medtem ko je S&P 500 ostal razmeroma stabilen pri 6.851,97 točke. Nasdaq, ki vključuje tehnološka podjetja in družbe, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco, je pridobil 0,46 odstotka in končal pri 23.834,72 točke. Analitiki opozarjajo, da so vlagatelji trenutno zelo pozorni na sektor tehnoloških podjetij, ki vpliva na volatilnost ameriških indeksov.
Cene nafte so danes beležile manjše premike navzdol. V Singapuru so se cene zahodnoteksaške lahke nafte za dobavo decembra znižale za 0,61 odstotka in so dosegle 60,68 dolarja za sod (159 litrov). Severnomorska nafta Brent pa je za dobavo januarja pocenila za 0,57 odstotka na 64,52 dolarja za sod.
Preberite več:
Padce so povzročile odločitve razširjene skupine OPEC+, ki je napovedala, da v prvem četrtletju 2026 ne bo povečala črpanja nafte, čeprav bo decembra proizvodnja povečana za 137.000 sodov dnevno. Skupina, ki jo vodita Savdska Arabija in Rusija, s tem uravnava ponudbo na svetovnem trgu, pri čemer upošteva sezonske dejavnike in globalno povpraševanje.
