Evropske borze zaskrbela nemška inflacija pri 3,3 odstotka, ameriške zapravile dobro novico

Evropske delnice so v sredo, merjeno z indeksom Stoxx 600, izgubile 0,5 odstotka, potem ko je inflacija v Nemčiji septembra poskočila na 3,3 odstotka, ameriške pa so v zadnjih minutah trgovanja zapravile dobiček, ki ga je prinesla od pričakovanj nižja inflacija v ZDA. Nemški statistični urad Destatis je po prvi oceni objavil, da so bile cene energije za 14,9 odstotka višje kot leto prej. Skupna inflacija je bila po poročanju agencije Reuters najvišja od decembra 2023. Podatki o rasti cen so po navedbah francoske tiskovne agencije AFP zaskrbeli evropske vlagatelje, Reuters pa je padec delnic pripisal tudi skoku donosnosti državnih obveznic po vsem svetu.

Indeks cen osebne potrošnje PCE, merilo inflacije, na katero se opira ameriška centralna banka Fed, je bil avgusta po podatkih ameriškega ministrstva za trgovino za 3,4 odstotka višji kot leto prej, ekonomisti, ki jih je anketirala družba Dow Jones, pa so pričakovali 3,7 odstotka. Bazna inflacija brez hrane in energije je dosegla tri odstotke ob pričakovanih 3,3 odstotka. Indeks S&P 500 je po objavi rasel večji del seje, dobiček pa je izgubil v zadnjih minutah trgovanja in sejo končal 0,25 odstotka nižje pri 7.651,54 točke. Delnice je po oceni agencije AP potisnila navzdol donosnost desetletne ameriške državne obveznice, ki se je zvišala na 5,29 odstotka in se vrnila na raven iz leta 2002.

Ameriško ministrstvo za trgovino je rast BDP v drugem četrtletju popravilo na 2,2 odstotka na letni ravni, kar je 0,7 odstotne točke več od prejšnje ocene, zasebni delodajalci pa so po podatkih družbe ADP septembra ustvarili 90.000 delovnih mest ob pričakovanih 68.000. Vlagatelji so po podatkih skupine CME verjetnost, da bo Fed obrestno mero dvignil oktobra, znižali na 37 odstotkov, dan prej pa so jo ocenjevali na približno polovico. Donosnost dvoletne obveznice je po objavi podatkov o inflaciji padla proti 4,83 odstotka in se nato vrnila na 4,89 odstotka, kjer je bila v torek. Donosnost tridesetletne obveznice se je zvišala s 5,59 na 5,64 odstotka.

Gary Schlossberg, globalni strateg Wells Fargo Investment Institute, je po navedbah agencije AP ocenil, da je potrošnik odporen in v precej boljšem položaju, kot je bilo videti doslej. Arun Sundaram, analitik družbe CFRA Research, višje donosnosti po navedbah AFP pripisuje pričakovanjem močnejše gospodarske rasti, ki jo deloma poganja razcvet umetne inteligence. Razcvet po njegovi oceni spodbuja rekordne investicijske izdatke in bi moral sčasoma občutno povečati produktivnost.

Indeks Dow Jones Industrial Average je izgubil 0,86 odstotka in sejo končal pri 50.906,05 točke, indeks Nasdaq Composite pa je pridobil 0,24 odstotka na 26.861,06 točke. S&P 500 je september po podatkih televizije CNBC končal z 0,5-odstotno izgubo, Dow s 4,3-odstotno, Nasdaq pa z 1,9-odstotno rastjo. Proizvajalec pomnilniških čipov Micron Technology je po zaprtju borze objavil, da je v četrtletju, ki se je končalo 3. septembra, ustvaril 54,23 milijarde dolarjev prihodkov, analitiki pa so jih po podatkih družbe LSEG pričakovali 51,07 milijarde. Delnica Microna se je po poročanju CNBC v trgovanju po zaprtju gibala blizu zaključne cene. Pogodbe, ki sledijo indeksoma S&P 500 in Nasdaq 100, so v četrtek ob 6.13 po srednjeevropskem času po podatkih portala Trading Economics kazale 0,5- oziroma 0,9-odstotno rast.

Evropski indeks Stoxx 600 je september končal z 2,5-odstotno izgubo, prvo mesečno po petih mesecih rasti, poroča Reuters. Frankfurtski DAX je v sredo izgubil 0,8 odstotka in se ustavil pri 25.199,19 točke, pariški CAC 40 je padel za 0,9 odstotka na 7.964,51 točke, londonski FTSE 100 pa za 0,29 odstotka na 10.606 točk. Med sektorji indeksa Stoxx 600 so z 1,4-odstotnim padcem največ izgubile zavarovalnice. Bazna inflacija v Nemčiji je po podatkih Destatisa ostala pri 2,4 odstotka. Fawad Razaqzada, analitik platforme Forex.com, je po navedbah AFP ocenil, da so sredini jutranji podatki iz evroobmočja obete komaj kaj izboljšali, kombinacija naraščajoče inflacije in slabšega razpoloženja pa po njegovem krepi skrbi pred stagflacijo.

Brent je imel v sredo dve ceni. Novembrska terminska pogodba za severnomorsko nafto se je na zadnji dan trgovanja podražila za 0,9 odstotka na 103,53 dolarja za sodček, decembrska pogodba, ki je zdaj referenčna, pa za 1,9 odstotka na 98,03 dolarja, poroča Bloomberg. Nafta se je podražila, potem ko je predsednik ZDA Donald Trump po poročanju agencije Reuters zanikal, da je Iranu pripravljen omiliti sankcije. Zahodnoteksaška nafta WTI z novembrsko dobavo se je podražila za 1,2 odstotka na 90,42 dolarja. Brent je september po podatkih Reutersa končal z več kot 14-odstotno rastjo.

Izvoz nafte z Bližnjega vzhoda se je po ocenah bank JPMorgan in Goldman Sachs, ki jih navaja Bloomberg, skoraj vrnil na predvojno raven. Desetdnevno povprečje izvoza surove nafte iz regije je po izračunu analitikov JPMorgana doseglo 17,5 milijona sodčkov na dan oziroma 98 odstotkov predvojne ravni. Arne Lohmann Rasmussen, glavni analitik družbe Global Risk Management, je po poročanju Bloomberga ocenil, da se trg vse hitreje obrača k padanju cen, za razglasitev konca krize pa je po njegovem še veliko prezgodaj. Francisco Blanch, vodja raziskav surovin pri Bank of America, je v intervjuju za televizijo Bloomberg opozoril, da ni jasno, kako vzdržen je večji pretok skozi Hormuško ožino.

Tiskovna predstavnica iranske vlade Fatemeh Mohadžerani je za državno agencijo IRNA povedala, da je zunanji minister Abas Arakči odgovor ZDA na iranski predlog za končanje vojne predstavil na sredini seji vlade, poroča AP. Skupina OPEC+ se bo sestala v nedeljo, dva vira pa sta Reutersu povedala, da bo proizvodne cilje za november verjetno ohranila. Decembrski brent se je do četrtka ob 6.12 po podatkih portala Trading Economics pocenil za 1,02 odstotka na 97,03 dolarja za sodček.