Evropski denar za trg dela: so reforme res sistemske, ali le pogoj za črpanje sredstev?

Slovenija v okviru Načrta za okrevanje (NOO) in odpornost izvaja vrsto ukrepov na trgu dela, ki so vezani na izplačila evropskih sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost. Uradni poudarek je na večji odpornosti trga dela, višji delovni aktivnosti in dolgoročni vzdržnosti pokojninskega sistema. Toda ob vsaki reformi, ki je hkrati tudi mejnik za Bruselj, se postavlja vprašanje, koliko je v njej res vsebinske preobrazbe in koliko administrativne nuje za pravočasno črpanje sredstev.

Demografska slika je jasna. Vsak peti prebivalec Slovenije je starejši od 65 let, čez tri desetletja bo skoraj vsak tretji. To neposredno vpliva na razmerje med aktivnim prebivalstvom in upokojenci ter na javne finance. Pokojninska reforma, ki je bila vključena med ključne mejnike načrta, je zato več kot politična odločitev. Je tudi fiskalni pogoj za nadaljnja izplačila evropskih sredstev. Vlada je že izpolnila več mejnikov, povezanih s spremembo zakonodaje, Evropska komisija pa je peti zahtevek za plačilo že pozitivno ocenila.

Vprašanje je, kakšen bo dejanski učinek reforme na daljšo delovno aktivnost in stabilnost sistema. Spodbude za delo starejših, možnost krajšega delovnega časa pred upokojitvijo in večja fleksibilnost za upokojence pomenijo korak v smeri postopnega podaljševanja delovne dobe. Toda učinki bodo vidni šele v naslednjem desetletju.

Ključni ukrepi NOO na področju trga dela

Bolj oprijemljiv je ukrep za mlade

Za program hitrejšega vstopa mladih na trg dela je namenjenih približno 13,5 milijona evrov. Do zdaj je bilo sklenjenih 2.723 pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas, kar je približno 4.960 evrov subvencije na zaposlitev. Gre za razmeroma omejen fiskalni vložek na posamezno delovno mesto, namenjen 18-mesečnemu obdobju stabilizacije zaposlitve. Stabilizacija bo uspela, če bodo zaposlitve obstale tudi po izteku subvencije.

Druga naložba je namenjena invalidskim podjetjem in zaposlitvenim centrom. Za razvoj novih poslovnih modelov in prilagoditev dela je predvidenih 2,42 milijona evrov. Podprtih je bilo 37 načrtov. To je ciljno usmerjen, vendar po obsegu razmeroma omejen poseg, ki ima predvsem socialno in organizacijsko razsežnost.

Če pogledamo celoto, ukrepi delujejo kot kombinacija sistemskih sprememb in finančno vezanih mejnikov. Pokojninska reforma ima dolgoročne fiskalne učinke, subvencije za mlade in podpora invalidskim podjetjem pa so bolj neposredni posegi. Za gospodarstvo je pomembno le, ali bodo ti ukrepi povečali produktivnost in delovno aktivnost ali bodo predvsem pomagali izpolniti pogoje za pravočasno črpanje evropskih sredstev.