Plin v tednu dražji za 76 odstotkov, borze po vsem svetu v rdečem

Photo by Venti Views on Unsplash

Wall Street je torek zaključil z zmernimi izgubami, Evropa pa z udarcem, ki ga analitiki primerjajo z energetsko krizo leta 2022. Vsesplošni indeks Stoxx 600 je 3. marca sklenil sejo 3,2 odstotka nižje na ravni 604 točk, potem ko je v ponedeljek že izgubil 1,6 odstotka, skupaj torej 5 odstotkov v dveh dneh. Bloomberg ocenjuje, da gre za najhujši dvodnevni zdrs od aprila lani. Euro Stoxx 50 je izgubil 3,5 odstotka in se ustavil pri 5.776 točkah, nemški DAX 3,4 odstotka, pri 23.790, francoski CAC 40 3,5 odstotka, pri 8.103, britanski FTSE 100 pa 2,8 odstotka, pri 10.484 točkah.

Evropo je bolj kot nafta prizadel zemeljski plin. Terminska pogodba TTF, referenčna cena za celinski trg, je v torek po poročanju CNBC poskočila za 35 odstotkov, na več kot 60 evrov za megavatno uro. Teden prej je bila pri okrog 34 evrih, torej je tedenski dvig znašal 76 odstotkov. S&P 500 je v istem času kljub intraday padcu do minus 2,5 odstotka zaključil le 0,94 odstotka nižje, pri 6.816 točkah, Dow Jones pa 403 točke oziroma 0,83 odstotka nižje, pri 48.501.

Plinski šok sta sprožila dva sočasna udarca; iranske grožnje s prekinitvijo tranzita skozi Hormuški preliv, prek katerega teče okrog petina svetovne trgovine z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG), in zaustavitev proizvodnje pri katarskem QatarEnergy po poškodbah dveh naprav. Goldman Sachs je v ponedeljek svaril, da bi mesec dni zaprtega preliva potisnil TTF do 74 evrov za megavatno uro, kar je raven, ki je med energetsko krizo leta 2022 sprožila množično omejevanje porabe v industriji. Do torka zvečer je Goldman že dvignil aprilsko napoved za TTF s 36 na 55 evrov, povprečno pričakovano ceno za drugo četrtletje pa na 45 evrov.

Banke so se znašle pod dvojnim pritiskom. Bančni sektor znotraj Stoxx 600 je padel za 4,3 odstotka, zavarovalnice za 3,6 odstotka, komunalne storitve za 4,4 odstotka, navaja CNBC. Santander je izgubil 6,2 odstotka, BBVA in UniCredit po 5, ASML in HSBC pa po 4,9 odstotka. Terminski trgi so začeli vgrajevati scenarij dviga obrestnih mer ECB, ki se je le teden dni prej pri 2 odstotkih zdela trdno zasidrana, in s tem pritisnili na zahtevane donosnosti obveznic.

Na Wall Streetu je torek obrnil Trumpov zapis na Truth Socialu. Ameriški predsednik je popoldan napovedal, da bo ameriška mornarica po potrebi zagotovila prosti prehod tankerjev skozi Hormuški preliv. Dow Jones, ki se je v najslabšem trenutku pogreznil za več kot 1.200 točk, je ob zaprtju ohranil le 403 točke izgube. Volatilnostni indeks VIX je po poročanju CNBC poskočil na najvišjo raven od novembra. Nvidia in Tesla sta padla za 1,3 oziroma 2,7 odstotka, Blackstone pa za 3,8 odstotka, po poročilu Financial Timesa o 1,7 milijarde dolarjev neto odliva iz sklada zasebnega kredita. Energetske delnice so držale; sklad XLE je v torek izgubil le 0,4 odstotka po ponedeljkovem 2-odstotnem vzponu.

V sredo zjutraj je Brent kotiral pri okrog 82 dolarjih za sod, po tem ko je v torek intraday presegel 87 dolarjev in sklenil dan pri 82,14 dolarja, piše CNN. WTI je bil pri 76,25 dolarja za sod, TTF pa pri 58,60 evra za megavatno uro. Februarska inflacija v evrskem območju je po podatkih Eurostata znašala 1,9 odstotka, in to še brez odraza tekočih energetskih pretresov. Japonski Nikkei je v torek padel za 2,5 odstotka, južnokorejski Kospi po prazničnem dnevu za dobrih 5 odstotkov. Ameriški terminski posli so bili v sredo pred odprtjem v rdečem.

5 Odgovora

  1. 76 % v tednu dni to je 2022 all over again. Že gledam, kaj bo z računi za ogrevanje.

  2. Pa smo spet tam. Zima še ni mimo, zaloge pa že padajo. Kdo bo potem kriv – Rusi, Iranci ali mi, ki nimamo lastne strategije?

  3. Jaz sem lani zamenjala plinsko peč za toplotno črpalko. Takrat so me gledali, kot da sem nora. Zdaj pa tišina.

  4. Hormuški preliv, Katar, Iran, vedno nekdo drug kriv. Mi pa še vedno nimamo terminala za LNG in smo odvisni od vseh naokoli.

  5. Samo upam, da vlada ne bo spet rekla, da “situacija ni kritična”. Lani so isto govorili, potem pa računi za 300 evrov mesečno.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Popularno

Novi broj magazina „Lider.si” donosi brojne ekskluzivne poslovne priče, intervjue i događaje iz regije i svijeta…

Komentarji