Finančni trgi, zlasti delniški, ostajajo ranljivi za ostre popravke zaradi napihnjenih cen in vse večje koncentracije kapitala v peščici ameriških tehnoloških podjetij, opozarja Evropska centralna banka v Poročilu o finančni stabilnosti, objavljenem 26. novembra v Frankfurtu.
Podpredsednik ECB Luis de Guindos pravi, da je negotovost glede trgovinske politike upadla od aprilskih vrhov, vendar še vedno obstaja prostor za nove skoke.
ECB vidi tri glavna tveganja za evrsko območje. Prvo so napihnjene cene delnic in kopičenje kapitala v peščici podjetij. Drugo so fiskalne težave v nekaterih velikih gospodarstvih, zlasti skrbi glede ameriških proračunskih primanjkljajev, ki bi se lahko prelile na evrsko območje prek sprememb kapitalskih tokov in stroškov zadolževanja. Tretje je izpostavljenost bank podjetjem, ki so odvisna od izvoza in občutljiva na carine.
| Področje tveganja | Ocena ECB |
|---|---|
| Cene delnic | Napihnjene, ranljive za popravke |
| Koncentracija trga | Ekstremna, vezana na ameriška tech podjetja |
| Kreditni razmiki | Zgodovinsko nizki |
| Fiskalna situacija (nekatere države) | Obremenjena, primanjkljaji nad 3 % BDP |
| Bančni sektor evrskega območja | Odporen, dobra donosnost |
| Nebančni sektor | Ranljiv (likvidnost, zadolženost, nepreglednost) |
| Izpostavljenost carinam | Izvozni sektorji pod pritiskom |
| Vir: ECB, Poročilo o finančni stabilnosti, 26. november 2025 | |
Današnji tehnološki velikani imajo visoke profitne marže, močno rast dobičkov in nizek dolg. To pojasnjuje njihove cene, vendar to ne pomeni, da so odporni proti padcu. Razpoloženje vlagateljev bi se lahko nenadoma spremenilo, če se poslabša gospodarska rast ali če pride do razočaranja glede novih tehnologij.
Bančni sektor evrskega območja za zdaj kaže odpornost. Donosnost je dobra, kapitalske rezerve zadostne, razmerje med ceno delnic in knjigovodsko vrednostjo pa je doseglo najvišjo raven od krize leta 2008. Težave bi lahko nastale, če bodo posledice carin prizadele realni sektor in povzročile odpuščanja, saj bi to oslabilo zmožnost gospodinjstev za odplačevanje posojil.
Posebno pozornost ECB namenja nebančnemu sektorju, zlasti investicijskim in hedge skladom. Neusklajenost med sredstvi in obveznostmi, visoka zadolženost in nepreglednost zasebnih trgov bi lahko okrepili kakršnokoli tržno motnjo.
| Tveganje | Ocena | Tendenca |
|---|---|---|
| Kreditno tveganje | Zmerno | Zvišano (carinske politike ZDA) |
| Obrestno tveganje | Zmerno | Stabilno |
| Tveganje financiranja | Zmerno | Stabilno |
| Dohodkovno tveganje | Nizko | Pričakovano zvišanje |
| Nepremičninsko tveganje | Zmerno | Možno zvišanje |
| Kibernetsko tveganje | Povišano | Stabilno (geopolitične grožnje) |
| Solventnost bank | Visoka odpornost | Stabilno (rekordni dobički 2024) |
| Likvidnost bank | Visoka odpornost | Stabilno |
| Vir: Banka Slovenije, Poročilo o finančni stabilnosti, april 2025 | ||
Podobne zaključke je mesec prej objavila tudi Banka Slovenije. V spomladanskem poročilu o finančni stabilnosti so oceno kreditnega tveganja zvišali na zmerno, predvsem zaradi negotovosti, ki jo prinašajo carinske politike ZDA. Čeprav je Slovenija do teh tveganj izpostavljena posredno, prek zunanjetrgovinskih partneric, bi protekcionistični ukrepi negativno vplivali na gospodarsko aktivnost. Posebej ranljive so predelovalne dejavnosti, tesno povezane z nemško avtomobilsko industrijo, kjer se poslabšanje že odraža v prerazvrščanju izpostavljenosti v skupino s povečanim kreditnim tveganjem.
