Francoski javni dolg je presegel 3.500 milijard evrov in ob koncu prvega četrtletja 2026 dosegel 3.536,1 milijarde evrov ali 117,5 odstotka bruto domačega proizvoda, je v četrtek sporočil statistični urad Insee. Podatek je prišel isti dan, ko je računsko sodišče posvarilo, da so vsi signali rdeči, vlada pa pripravlja proračun za leto 2027, za katerega obljublja, da ne bo prinesel novih davkov.
V poročilu, ki ga je predstavila predsednica prvega senata sodišča Carine Camby, je sodišče zahtevalo močne ukrepe. Primanjkljaj se je leta 2025 znižal na 5,1 odstotka BDP, a izboljšanje po oceni sodišča izvira izključno iz višjih davkov in prispevkov, prihranki pri odhodkih so znova izostali, izdatki pa so rasli hitreje od BDP. Vladni cilj, da primanjkljaj leta 2026 ne bo presegel petih odstotkov BDP, ostaja po oceni sodišča težko dosegljiv.
Tudi če bi se vladne napovedi uresničile, bi dolg do konca leta 2026 presegel 3.620 milijard evrov ali 118,5 odstotka BDP, kar je 160 milijard evrov več v enem letu. Strošek obresti naj bi se letos zvišal za 12 milijard na 77,4 milijarde evrov, do leta 2029 pa dosegel 100 milijard evrov ali tri odstotke BDP. Naraščajoči račun za obresti po opozorilu sodišča izčrpava manevrski prostor države za spopadanje s prihodnjimi krizami in za naložbe v šolstvo, zdravstvo in zeleni prehod.
Francija ima za Belgijo drugi najvišji primanjkljaj v evroobmočju, za Grčijo in Italijo pa tretje najvišje razmerje med dolgom in BDP. Je tudi edina članica, katere dolg je presegel vrh iz pandemije, ko je leta 2020 znašal 114,9 odstotka. Razlika v zadolženosti med Francijo in Nemčijo presega 50 odstotnih točk BDP, pred dvajsetimi leti pa sta bili državi na isti ravni.
Kljub opozorilom francoska desetletna donosnost ostaja zmerna, v petek je znašala 3,62 odstotka, nemška pa 2,86 odstotka. Padec cen nafte je donose dodatno znižal. Minister za gospodarstvo Roland Lescure vztraja, da proračun za leto 2027, ki ga bo vlada predstavila sredi julija, ne bo prinesel novih davkov, čeprav strošek dolga označuje za rekordnega. Predsednik francoskega senata Gérard Larcher ocenjuje, da bo za zadrževanje letošnjega primanjkljaja potrebnih dodatnih šest milijard evrov prihrankov.
Pred takojšnjo kaznijo trgov Francijo ščiti evro. Članstvo v denarni uniji in zaledje Evropske centralne banke porazdelita tveganje, zato trgi ne kaznujejo države z evrom in visokim primanjkljajem tako kot države z lastno valuto, razmik do nemških obveznic pa ostaja zmeren. Računsko sodišče kljub temu opozarja, da se ta blazina tanjša, saj račun za obresti iz leta v leto izrinja druge izdatke.
Francija je v postopku Evropske unije zaradi čezmernega primanjkljaja od julija 2024, Svet pa zahteva vrnitev pod tri odstotke do leta 2029.
