Francoski nemiri potisnili evropske borze navzdol, Nasdaq zrasel za več kot odstotek

Razlika med donosnostjo francoskih in nemških desetletnih državnih obveznic se je v ponedeljek po nasilnih protestih v Franciji razširila na 147 baznih točk, na raven, ki je po poročanju agencije Reuters trg ni videl od evropske dolžniške krize v letih 2011 in 2012. Vseevropski delniški indeks STOXX Europe 600 je izgubil 0,9 odstotka in končal pri 639,1 točke, newyorški Nasdaq Composite pa je pridobil 1,11 odstotka, ker so se vlagatelji vrnili k delnicam, povezanim z umetno inteligenco.

Donosnost francoske desetletne obveznice se je med trgovanjem zvišala za 13 baznih točk na 4,9 odstotka. Konec septembra je razlika do nemških obveznic po podatkih Reutersa znašala okoli 110 baznih točk. Evro se je pocenil za 0,24 odstotka na 1,1212 dolarja. Francoska vlada je po poročanju Reutersa nekatere lokalne oblasti pozvala k uvedbi policijske ure, potem ko je ob protestih zaradi rasti cen in slabših javnih storitev prišlo do ropanja.

Po podatkih Trading Economics je pariški CAC 40 izgubil 1,11 odstotka, milanski FTSE MIB 1,55 odstotka, madridski IBEX pa 1,49 odstotka. Vlagatelje v Španiji je po navedbah Reutersa zadrževala negotovost pred predčasnimi volitvami, razpisanimi za november. Frankfurtski DAX je po podatkih agencije dpa-AFX padel za 1,18 odstotka na 25.319,77 točke, londonski FTSE 100 pa po podatkih agencije PA za 1,1 odstotka na 10.764,69 točke.

Banke so bile z 2,2-odstotnim padcem po podatkih Reutersa najslabši sektor v Evropi. Delnice francoskih bank BNP Paribas, Société Générale in Crédit Agricole so se pocenile za od 2,5 do 3,4 odstotka, delnica banke Deutsche Bank pa za 2,76 odstotka. Delnica britanske banke Barclays se je pocenila za 3,5 odstotka. Časnik Financial Times je isti dan poročal, da britanska centralna banka Bank of England preverja, ali so trgovci banke Barclays napačno prikazovali nelikvidna zasebna posojila, da bi zmanjšali njihovo izkazano tveganje.

Kiran Ganesh, strateg za več naložbenih razredov pri UBS Global Wealth Management, je za Reuters dejal: “Politično tveganje očitno obstaja in to bo kratkoročno prineslo nihanja.” Po njegovi oceni pa so srednjeročno in dolgoročno verjetno pomembnejši drugi dejavniki kot protesti. STOXX 600 je prejšnji teden pridobil več kot dva odstotka, največ od konca junija, in se med razprodajo delnic, povezanih z umetno inteligenco, držal bolje od ameriških indeksov.

V New Yorku je S&P 500 pridobil 0,41 odstotka na 7.690,73 točke, Dow Jones Industrial Average pa je izgubil 0,07 odstotka na 51.966,03 točke. Indeks polprevodniških delnic je po podatkih Reutersa pridobil 1,6 odstotka, potem ko je v petek padel osmi dan zapored, kar je bil njegov najdaljši niz padcev od leta 2008. Delnica družbe Micron Technology se je podražila za 2,97 odstotka, delnica družbe Amazon pa za 4,98 odstotka, potem ko je banka Morgan Stanley Amazon imenovala za svojo prvo izbiro. Delnici bank JPMorgan in Citigroup sta izgubili 1,82 oziroma 2,04 odstotka, kažejo podatki Trading Economics.

Peter Cardillo, glavni tržni ekonomist pri newyorški družbi Spartan Capital Securities, je za Reuters dejal, da trg v naslednjih dveh tednih čaka ključni preizkus, ali bodo naložbe v umetno inteligenco izpolnile pričakovanja vlagateljev. Ta teden bodo rezultate objavile družbe Netflix, General Motors, Meta in Tesla. Donosnost desetletne ameriške zakladne obveznice se je zvišala za 4,2 bazne točke na 5,14 odstotka. Ekonomisti banke Goldman Sachs pod vodstvom Jana Hatziusa so v petkovem zapisu za stranke, ki ga navaja CNBC, ocenili, da bo ameriška centralna banka obrestne mere oktobra ohranila in jih zadnjič zvišala decembra.

Terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent so se pocenile za 31 centov ali 0,3 odstotka in končale pri 109,55 dolarja za sod, potem ko so med sejo izgubile več kot tri dolarje, ker so vlagatelji po navedbah Reutersa unovčevali dobičke. V petek je brent končal pri 109,86 dolarja, na najvišji ravni od 19. maja. Decembrska pogodba za ameriško lahko nafto WTI se je pocenila za 0,5 odstotka na 98,54 dolarja.

Ameriški minister za energijo Chris Wright je za televizijo Fox News dejal, da so se tokovi nafte iz Perzijskega zaliva vrnili na približno 80 odstotkov predvojne ravni, dobave naftnih derivatov pa ostajajo omejene. Po podatkih analitske družbe Kpler, ki jih navaja Reuters, je sedemdnevno povprečje pretoka surove nafte v regiji prejšnji teden padlo na okoli 8,5 milijona sodov na dan, z več kot 20 milijonov sodov na dan teden prej, ker so se povečale grožnje trgovskemu ladijskemu prometu. Družba je v istem tednu zabeležila najmanj 10 potrjenih incidentov s trgovskimi ladjami. Iranska revolucionarna garda je po navedbah iranskih medijev sporočila, da je tanker v nedeljo na jugu Hormuške ožine zadel pomorsko mino, zagorel in eksplodiral.

Dated Brent, ki je osnova za cene surove nafte v Evropi, je v ponedeljek po podatkih agencije Bloomberg kotiral blizu 117 dolarjev za sod, skoraj 16 dolarjev manj kot teden prej. June Goh, višja analitičarka naftnega trga pri družbi Sparta Commodities, je po poročanju Bloomberga ocenila, da je brent ujet med povečanim geopolitičnim tveganjem in znaki večjih tokov z Bližnjega vzhoda.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek z izvršnim ukazom odpravil del sankcij in carin, povezanih z izvozom ruske energije. Priyanka Sachdeva, vodja tržnih analiz pri družbi Phillip Nova, je za Reuters dejala, da ukaz le malo pomaga pri fizičnih motnjah dobave v Hormuški ožini, kjer se napadi na tankerje nadaljujejo. Bjarne Schieldrop, analitik švedske banke SEB, je po poročanju Reutersa ocenil, da utegne biti večji izvoz skozi ožino kratkotrajen, ker bi Iran napade lahko stopnjeval pred ameriškimi vmesnimi volitvami 3. novembra.

Brent je v torek ob 7.01 po srednjeevropskem poletnem času kotiral pri 109,87 dolarja za sod, za 0,29 odstotka višje kot ob ponedeljkovem zaključku in tik nad petkovim zaključkom, kažejo podatki Trading Economics.