FURS za vas izve že po 30 prodajah na Vintedu, Bruselj bi to mejo odpravil

Finančna uprava je za leto 2024 prejela podatke o 14.998 slovenskih prodajalcih na spletnih platformah, pri prodaji blaga pa platforma poroča o vsakem prodajalcu, ki v koledarskem letu opravi 30 prodaj, tudi če vsaka prinese le en evro. Evropska komisija je predlagala, da se pogoj 30 prodaj odpravi in da se meja skupnega zneska nadomestil, nad katero mora platforma poročati o prodajalcu, zviša z 2.000 na 3.000 evrov. Vlada je predlog direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja v četrtek podprla. Po podatkih velikih platform, ki jih Komisija navaja v oceni učinka, skoraj 80 odstotkov prodajalcev blaga, o katerih se poroča, preseže mejo 30 prodaj, meje 2.000 evrov pa ne doseže.

Po veljavnih pravilih, ki jih Finančna uprava povzema v opisu poročanja operaterjev platform, je iz poročanja izvzet le prodajalec, ki opravi manj kot 30 prodaj blaga in čigar skupni znesek nadomestil ne preseže 2.000 evrov. Platforma Vinted v navodilih za slovenske prodajalce navaja, da se nanje obrne, ko izpolnijo vsaj enega od dveh pogojev. Platforma mora prodajalcu najpozneje 31. januarja naslednjega leta posredovati podatke, o katerih poroča. Če prodajalec zahtevanih podatkov ne predloži, mu platforma po dveh opominih in najmanj 60 dneh od prve zahteve zapre uporabniški račun ali zadrži plačilo, dokler podatkov ne dobi.

Za leto 2023 so platforme po letnem poročilu Finančne uprave za leto 2025 poročale o 9.634 slovenskih prodajalcih. Skupni znesek sporočenih nadomestil je za leto 2024 dosegel 421,8 milijona evrov, poročalo pa je 185 platform. Za leto 2024 je Finančna uprava podatke o 11.904 prodajalcih prejela od operaterjev iz 24 drugih držav članic EU, podatke o 3.285 prodajalcih pa od slovenskih operaterjev. Delež najema nepremičnin v vrednosti nadomestil je znašal 64 odstotkov, delež prodaje blaga 26 odstotkov, delež osebnih storitev šest odstotkov in delež najema prevoznih sredstev štiri odstotke. Po izračunu Lider.si, ki temelji na 26-odstotnem deležu v skupnem znesku nadomestil, je prodaja blaga prodajalcem za leto 2024 prinesla okoli 110 milijonov evrov.

Komisija je v oceni učinka, ki jo je 24. junija priložila predlogu, zapisala, da je v EU leta 2024 delovalo okoli 52.000 operaterjev platform, ki so poročali o približno 13,5 milijona prodajalcev. Če bi pogoj 30 prodaj odpravili in mejo zneska zvišali na 3.000 evrov, bi platforme po oceni Komisije vsako leto poročale o približno 11,3 milijona prodajalcev manj.

Platforme so v posvetovanjih, ki jih Komisija povzema v oceni učinka, opozorile, da sedanja meja posameznike odvrača od prodaje rabljenih stvari, ker marsikoga skrbi zahteva po davčni številki. Komisija v uvodnih izjavah predloga navaja, da odpravo pogoja in višjo mejo predlaga tudi zato, da bi še naprej podpirala krožno gospodarstvo pri prodaji rabljenega blaga. Vlada v stališču, ki ga je sprejela v četrtek, poudarja, da si bo v pogajanjih prizadevala za ustrezno ravnovesje med administrativnimi razbremenitvami in javnofinančnimi prihodki.

Finančna uprava pojasnjuje, da je prodaja lastnih rabljenih stvari kot odsvojitev premičnin oproščena plačila dohodnine po 1. točki 32. člena Zakona o dohodnini, poslovanje prek spletnih platform pa je praviloma pridobitna dejavnost, ki jo je treba registrirati, dohodek iz nje pa je treba obdavčiti kot dohodek iz dejavnosti. Finančna uprava podatke s platform uporablja tudi pri davčnem nadzoru, na področju poslovanja prek digitalnih platform pa je do konca leta 2025 končala 37 inšpekcijskih nadzorov in v njih ugotovila za 356.247 evrov dodatnih neposrednih finančnih obveznosti.

O predlogu, ki temelji na 113. in 115. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije, bo Svet EU odločal soglasno. Komisija predlaga, da bi države članice nova pravila prenesle v nacionalno zakonodajo do 31. decembra 2027 in jih začele uporabljati 1. januarja 2028. Letos še velja meja 30 prodaj ali 2.000 evrov, platforme, ki poročajo v Sloveniji, pa morajo podatke Finančni upravi sporočiti najpozneje 31. januarja prihodnjega leta.