Glavni ekonomist GZS pričakuje okrevanje industrije, ki je v pol leta izgubila 3.000 zaposlenih

Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Analitiki GZS, je v tedenski publikaciji Izpod peresa glavnega ekonomista GZS za 34. teden leta 2026 avgustovsko vrednost kazalnika gospodarske klime ocenil na 0,2 odstotne točke. Julija je Statistični urad izmeril minus 0,1 odstotne točke. Kazalnik povzema zaupanje v predelovalnih dejavnostih, storitvah, gradbeništvu in trgovini na drobno ter med potrošniki.

Negotovost svoje ocene je Ivanc označil z dvojko na petstopenjski lestvici, kjer petica pomeni najvišjo negotovost. „Sodeč po rasti optimizma v območju evra je pričakovati rast tudi v Sloveniji,” je zapisal v razpredelnici napovedi.

Indikator gospodarske klime ZEW, ki meri pričakovanja finančnikov v nemških podjetjih za naslednjih šest mesecev, se je avgusta zvišal s 26,3 na 34,2 točke, kaže objava inštituta ZEW Leibniz Centre for European Economic Research. Najbolj so se izboljšala pričakovanja v avtomobilski industriji, za 22,2 odstotne točke, v strojegradnji za 21,7 in v kemični industriji za 20 odstotnih točk. K rasti indikatorja po Ivančevih besedah „prispeva dvig državnih obrambnih in infrastrukturnih izdatkov ter optimizem glede sprejetja paketa gospodarskih reform s ciljem spodbuditve gospodarske rasti”. Prva avgustovska ocena sestavljenega indeksa PMI v območju evra znaša 52, rast tekoče proizvodnje pri 53,4 pa je po podatkih družbe HCOB najvišja v zadnjih štirih letih in pol.

Drugo napoved je Ivanc dal za porabo električne energije pri poslovnih uporabnikih, ki je bila junija medletno višja za odstotek. Za avgust je ocenil dva odstotka in negotovost označil s trojko, ob številki pa zapisal: „Pričakujemo nadaljevanje okrevanja industrijske proizvodnje.”

V prvih šestih mesecih letos je bilo delovno aktivnih oseb medletno v povprečju za 530 manj, od tega v predelovalni dejavnosti za 3.000. Padec je bil največji v proizvodnji električnih naprav, kjer je bilo 800 oseb manj, sledijo proizvodnja strojev in naprav s 430 osebami manj, popravila in montaža strojev s 420, proizvodnja kovinskih izdelkov s 400 in proizvodnja plastičnih izdelkov s 380. Prav strojegradnja in avtomobilska industrija sta panogi, pri katerih nemški finančniki pričakujejo najhitrejše okrevanje. Med ključnimi temami za slovenska podjetja je Analitika GZS v isti publikaciji navedla pomanjkanje naročil v proizvodnji in shemo skrajšanega delovnega časa.

Rast zaposlenosti je Ivanc v industriji zabeležil v treh oddelkih. Farmacevtska proizvodnja je pridobila 940 oseb, proizvodnja živil 320, proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov pa 210. Zunaj industrije je bilo v zdravstvu, izobraževanju in javni upravi zaposlenih 4.900 oseb več. Junija je bilo v državi 941.800 delovno aktivnih oseb, od tega 836.600 zaposlenih in 105.200 samozaposlenih.

Julija se je kazalnik gospodarske klime izboljšal tretji mesec zapored. Statistični urad avgustovsko vrednost objavi 25. avgusta.