S spletnimi prevarami in drugimi kibernetskimi grožnjami se je pri delu srečalo približno tri četrtine zaposlenih v Evropski uniji. Najpogostejša grožnja je spletno ribarjenje oziroma phishing, ki ga je zaznalo 39 odstotkov vprašanih. Raziskava Eurobarometra, v kateri je sodelovalo 25.747 zaposlenih iz vseh 27 držav članic, je potekala med 27. aprilom in 8. majem 2026.
Na rezultate ob mesecu kibernetske varnosti opozarja Urad vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost (URSIV). Spletno ribarjenje ostaja ena najpogostejših metod kibernetskih napadalcev, ki poskušajo z lažnimi sporočili pridobiti gesla, podatke o plačilnih karticah in druge občutljive informacije.
Napadalci se pogosto predstavljajo kot banke, dostavne službe, državni organi ali sodelavci. S sporočili, ki zahtevajo hitro ukrepanje, želijo prejemnika prepričati, da klikne škodljivo povezavo, odpre priponko ali razkrije svoje podatke.
Takšne prevare lahko vodijo do kraje gesel, izgube dostopa do uporabniških računov in finančne škode. Posebej nevarna so sporočila, ki ustvarjajo občutek nujnosti, saj lahko uporabnika spodbudijo k nepremišljenemu odzivu.
Kako prepoznati spletno ribarjenje?
URSIV svetuje, naj zaposleni pred klikom na povezavo ali odpiranjem priponke preverijo pošiljatelja in pozorno pregledajo vsebino sporočila. Med opozorilne znake sodijo nenavadne zahteve, slovnične napake in sumljive povezave.
Gesel ne vnašajte prek povezav v elektronskih sporočilih. Če niste prepričani, ali je sporočilo pristno, njegovo verodostojnost preverite po drugi komunikacijski poti, na primer neposredno pri domnevnem pošiljatelju.
Že nekaj sekund dodatne previdnosti lahko prepreči krajo podatkov in druge posledice kibernetskega napada. Pri spletnih prevarah je zato pomembno, da uporabniki ne zaupajo zgolj videzu sporočila, temveč preverijo tudi njegov izvor in zahteve.
