GZS predlaga razširitev skrajšanega delovnega časa na lesno industrijo: 800 delovnih mest manj v treh letih

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je vladi predlagala razširitev ukrepa skrajšanega delovnega časa na dejavnost obdelave in predelave lesa (C16), ki ne vključuje proizvodnje pohištva. Panoga beleži večletni padec proizvodnje, število zaposlenih pa se od oktobra 2022 zmanjšuje.

Industrijska proizvodnja v tej dejavnosti se je v obdobju 2021-2025 v povprečju zmanjševala za 3,9 odstotka letno. V prvih dveh mesecih leta 2026 je bila medletno nižja za 5,9 odstotka, kar pomeni poglobitev padca.

Od 9.000 do 8.200 zaposlenih

Število delovno aktivnih v lesni industriji brez pohištva je oktobra 2022 znašalo približno 9.000. Januarja 2026 je padlo pod 8.200. V treh letih in pol se je torej izgubilo več kot 800 delovnih mest.

Prodaja se je v prvih dveh mesecih leta 2026 skrčila za 2,1 odstotka. Na tujih trgih je upad še izrazitejši – 8,6 odstotka. Razlog je zalivska kriza, ki je prekinila promet s kupci iz zalivskih držav. Ti so bili pomembni odjemalci premijske hlodovine in obdelanega lesa.

Večina družb v dejavnosti je malih in srednje velikih, nobena ne presega 100 milijonov evrov letne prodaje.

Avstrija ukrep že odobrila

Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček pojasnjuje, da je shema skrajšanega delovnega časa namenjena ohranjanju zaposlenih in znanja v začasnih in nepredvidljivih okoliščinah. Ob tem opozarja, da je avstrijsko pristojno ministrstvo podjetjem iz te dejavnosti možnost sofinanciranja že odobrilo.

Po podatkih ministrstva za delo je bilo do začetka aprila izplačanih približno 205.000 evrov delnega povračila nadomestila plače, s čimer je bilo podprtih več kot 1.600 delovnih mest v že upravičenih dejavnostih.

Slovenija med najbolj gozdnatimi, a les izvaža nepredelan

Slovenija spada med štiri najbolj gozdnate države EU, a paradoks ostaja, saj večino hlodovine še vedno izvozi nepredelano. Ukrep skrajšanega delovnega časa bi po oceni GZS omogočil, da podjetja v lesni industriji premostijo trenutne motnje brez odpuščanja. Vprašanje je, ali bo vlada predlog uvrstila na seznam upravičenih dejavnosti pred naslednjim valom odpuščanj.