Slovensko gospodarstvo bo letos po novi oceni Analitike GZS zraslo za 3,3 odstotka, kar je bistveno več, kot je zbornica napovedovala spomladi. Glavni razlog za boljšo sliko so investicije, ki po treh letih stagnacije spremljajo okrevanje industrijske proizvodnje in izvoza. Zbornica hkrati opozarja, da bo prihodnje leto zaradi dražje energije in zadolževanja precej bolj negotovo.
Osrednji motor rasti ostajajo naložbe. Investicije v osnovna sredstva naj bi letos realno porasle za osem odstotkov, pri čemer vlečejo zlasti vlaganja v gradbene objekte, transportno opremo, del proizvodnih zmogljivosti ter raziskave in razvoj.
“Letošnja gospodarska slika je bistveno boljša, kot smo pričakovali še spomladi. Investicije ostajajo najmočnejši motor rasti, hkrati pa po več letih stagnacije končno beležimo okrevanje industrijske proizvodnje in izvoza,” je povedal glavni ekonomist in vodja Analitike GZS Bojan Ivanc. Dodal je, da pozitivni signali prihajajo tudi iz mednarodnega okolja, kjer se vodilni kazalniki povpraševanja postopoma izboljšujejo.
Zanimiva je slika na trgu dela, kjer se zaposlovanje seli iz zasebnega v javni sektor. V sektorju država naj bi letos delalo približno 4000 ljudi več, predvsem v zdravstvu in socialnem varstvu, izobraževanju ter javni upravi in obrambi, medtem ko naj bi se v zasebnem sektorju število zaposlenih zmanjšalo za okoli 5000, zlasti v predelovalnih dejavnostih in trgovini. Podobni premiki naj bi se nadaljevali tudi v naslednjih dveh letih, čeprav z manjšo močjo, ob tem pa naj bi še naprej naraščal delež tujcev med delovno aktivnimi.
| JESENSKA NAPOVED ANALITIKE GZS | |
|---|---|
| Kazalnik | Napoved |
| Gospodarska rast 2026 | +3,3 % |
| Gospodarska rast 2027 | +2,3 % |
| Investicije v osnovna sredstva 2026 (realno) | +8 % |
| Investicije 2027 | stagnacija |
| Inflacija 2027 (osrednji scenarij) | 3,2 % |
| Rast plač 2027 | nad 5 % |
| Zaposleni v sektorju država 2026 | +4.000 |
| Zaposleni v zasebnem sektorju 2026 | −5.000 |
Vir: Analitika GZS
Za prihodnje leto napoved ostaja razmeroma optimistična, a zadržana. Analitika GZS za leto 2027 pričakuje 2,3-odstotno gospodarsko rast, inflacija pa naj bi po osrednjem scenariju ostala pri 3,2 odstotka. Rast plač naj bi se umirila, a bi še vedno presegala pet odstotkov. Zbornica ob tem napoveduje stagnacijo skupnih investicij, saj se bodo večji gradbeni projekti iztekli, višje obrestne mere pa gradbene dinamike ne bodo podpirale.
Največ negotovosti v prvi polovici leta 2027
Pomembno tveganje predstavljajo višje cene zemeljskega plina in električne energije, ki bodo dvignile stroške poslovanja in lahko poslabšale konkurenčnost energetsko intenzivnih panog, posebej izpostavljena pa so podjetja, ki za prihodnje leto energije še niso zakupila. “Pravočasno upravljanje energetskih tveganj je za podjetja pomembnejše kot kadarkoli prej,” je opozoril Ivanc. Med dodatnimi tveganji je zbornica naštela še rast cen surovin, zlasti aluminija in bakra, šibko povpraševanje v delu evropske avtomobilske, kemične, papirne in kovinske industrije ter dražje delo.
Zbornica svojo napoved tesno povezuje tudi z gospodarsko politiko. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je napovedala, da bodo v referendumski kampanji aktivno podprli interventni zakon, saj po njenih besedah blaži rast cen za potrošnike in povečuje motivacijo zaposlenih, med predlogi pa je posebej izpostavila uvedbo razvojne kapice.
Zbornica ob tem pričakuje hitrejše reševanje okoljevarstvenih in gradbenih dovoljenj, konkurenčne cene elektrike za velike porabnike ter ugodnejše okolje za hitrorastoča zagonska podjetja.
