Hektar njive lani v povprečju na zahodu več kot dvakrat dražji kot na vzhodu

Cene kmetijskih zemljišč v Sloveniji se še naprej razlikujejo glede na regijo in vrsto zemljišča. Povprečna nakupna cena hektarja njive je lani znašala 30.374 evrov, kar je 7,2 odstotka oziroma 2.026 evrov več kot leto prej, kažejo končni podatki državnega statističnega urada. 

Medtem ko so njive znova podražile, so trajni travniki in pašniki v povprečju nekoliko pocenili, na 26.759 evrov za hektar, kar je 2,6 odstotka manj kot predlani.

Najbolj izstopa razlika med vzhodom in zahodom države. Hektar njive je bilo na zahodu Slovenije treba plačati 57.902 evra, kar je za 30,1 odstotka več kot predlani in več kot dvakrat toliko kot na vzhodu, kjer je povprečna cena znašala 24.996 evrov. Podobno sliko kaže mediana, ki je na zahodu dosegla 40.093 evrov, na vzhodu pa 22.548 evrov. Razlika odraža omejeno ponudbo obdelovalnih površin na zahodu, kjer je ravninskih njiv manj, povpraševanje pa je veliko.

Pri trajnih travnikih in pašnikih je gibanje šlo v nasprotni smeri po regijah, kar pojasnjuje tudi rahel padec povprečne cene na državni ravni. Na vzhodu so se travniki podražili za 12,9 odstotka na 22.690 evrov za hektar, na zahodu pa pocenili za 16,4 odstotka oziroma 6.746 evrov na 34.473 evrov. Mediana je pri travnikih na zahodu znašala 27.864 evrov in na vzhodu 15.492 evrov. Cene travnikov so tako po vsej državi ostale nižje od cen njiv, kar je pričakovano glede na nižjo pridelovalno vrednost teh zemljišč.

Vir: SURS

Rasle so tudi zakupnine. Povprečna letna zakupnina za hektar kmetijskih zemljišč pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov se je lani dvignila na 179 evrov, potem ko je še leta 2021 znašala okoli 139 evrov. Na vzhodu Slovenije je dosegla 180 evrov, kar je občutno več od 152 evrov leto prej, na zahodu pa 177 evrov, kar je nekoliko več od predhodnih 173 evrov. Zakupnine na vzhodu so tako prvič presegle zahodne, kar je povezano z višjim deležem intenzivne poljedelske rabe v vzhodnih regijah.

Za kmetijstvo in agroživilsko panogo gibanje cen zemljišč ni nepomembno. Draga in redko razpoložljiva obdelovalna zemlja povečuje vstopne stroške za mlade kmete in otežuje širitev kmetij, hkrati pa krepi vrednost zemljišča kot premoženja obstoječih lastnikov. Naraščajoče zakupnine dodatno zvišujejo stroške tistih, ki obdelujejo najeta zemljišča, kar se posredno prenaša v ceno domače pridelave hrane.