Svetovna prehranska inflacija bi se lahko v prihodnjih mesecih še okrepila in vztrajala tudi v letu 2027. Na cene pritiskajo motnje v ladijskem prometu, dražja gnojila in suša, medtem ko se zaloge žita zmanjšujejo.
Kombinacija vojn, dražjega prevoza, višjih stroškov kmetijske proizvodnje in neugodnih vremenskih razmer pritiska na dobavne verige ter zmanjšuje razpoložljivost nekaterih osnovnih živil.
Po podatkih Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) je indeks svetovnih cen hrane septembra dosegel 136 točk, kar je največ od novembra 2022. Svetovna banka je medtem ugotovila, da so cene hrane v tretjem četrtletju prehitele splošno inflacijo v 22 odstotkih od 150 spremljanih držav. V predhodnem četrtletju je bil ta delež 14-odstoten.
Pšenica se je letos podražila za več kot 30 odstotkov
Na trg vplivajo predvsem motnje v črnomorskem ladijskem prometu, ki otežujejo izvoz žita iz Rusije in Ukrajine. Zaradi varnostnih tveganj v Rdečem morju ladje ubirajo daljše poti okoli Afrike, kar povečuje stroške prevoza. Na nekaterih pomembnih mednarodnih poteh so se prevoznine zvišale za približno 50 odstotkov.
Pšenica se je letos podražila za več kot 30 odstotkov, cene riža v pomembnih azijskih državah izvoznicah pa so zrasle za 10 do 13 odstotkov. V Indoneziji je riž dosegel rekordne cene, v Indiji so se močno podražili sladkor, čebula in stročnice, v Egiptu pa se je cena kruha, ki ni subvencioniran, od julija zvišala za četrtino.
Dodatno tveganje predstavlja pojav El Niño, ki lahko prinese sušo in zmanjša kmetijsko proizvodnjo v Indiji in jugovzhodni Aziji. Dražja goriva in motnje pri izvozu gnojil obenem povečujejo stroške pridelave.
Manjše zaloge povečujejo tveganje novih podražitev
Po oceni FAO so dosedanje dobre letine in visoke zaloge žita blažile pritisk na cene, vendar se ta varovalka postopoma zmanjšuje. K dodatnemu povpraševanju bi lahko prispevale tudi države na Bližnjem vzhodu in v Afriki, ki so zaradi dobrih domačih letin začasno zmanjšale uvoz, zdaj pa se vračajo na svetovne trge.
Maximo Torero, glavni ekonomist FAO, pričakuje, da bodo posledice izrazitejše proti koncu letošnjega leta in v začetku prihodnjega. Višje cene najbolj prizadenejo gospodinjstva z nižjimi dohodki, saj ta za hrano namenjajo večji delež svojega proračuna.
Obseg prihodnjih podražitev bo odvisen predvsem od razvoja vojn, stroškov prevoza, vremenskih razmer in prihodnjih žetev. Tveganje ostaja tudi možnost, da bi nekatere države zaradi pomanjkanja uvedle omejitve izvoza, kar bi dodatno zaostrilo razmere na svetovnem trgu hrane.
